Povezava: https://novice.sio.si/2025/10/26/delavnice-programiranja-v-okviru-codeweek-tedna/
V okviru CodeWeek tedna smo kot že tradicionalno na II. gimnaziji Maribor organizirali delavnice programiranja v Pythonu. Udeležilo se jih je okoli 100 dijakov prvih in drugih letnikov.
V okviru projekta Katarina (Vsak naj bo deležen temeljnih znanj računalništva in informatike), katerega cilj je vsem dijakom približati temeljna znanja računalništva in informatike (RIN), smo na Gimnaziji Vič v inovativnih oddelkih prvega letnika izvedli serijo praktičnih vaj s področja fizičnega računalništva.
Pri pouku informatike smo klasično programiranje nadgradili z uporabo mikroračunalnikov Raspberry Pi in razširitvenih modulov Sense HAT, s čimer so dijaki svoje algoritme namesto zgolj na zaslonu prenesli v fizični svet. Glavni poudarek delavnic je bil na utrjevanju zank in pogojnih stavkov, ki so jih dijaki spoznavali skozi neposredno interakcijo s strojno opremo.
S pomočjo matrike LED-lučk in različnih senzorjev so načrtovali vizualne odzive, ustvarjali animacije ter programirali naprave, ki se odzivajo na okolico. Takšen način dela spodbuja algoritmično razmišljanje, saj omogoča takojšen odziv in lažje razumevanje delovanja kode, hkrati pa dijaki spoznajo, da je informatika orodje za upravljanje naprav in reševanje realnih problemov. Fizični stik s strojno opremo je marsikomu pomagal premagati začetne ovire pri razumevanju zahtevnejših konceptov in spodbudil ustvarjalnost pri iskanju lastnih rešitev.
To izvedbo in inovativne pedagoške pristope je Marina Trost podrobneje predstavila na webinarju Izzivi poučevanja RIN v OŠ in SŠ, kjer je izpostavila pomen aktivnega dela in eksperimentiranja pri poučevanju računalništva in informatike.
Prispevek s predstavitve je na voljo na Arnes video: https://video.arnes.si/watch/6bcxvk529cws
Povezava: https://novice.sio.si/2026/02/10/priporocilni-sistemi-na-papirju-zakaj-pa-ne/
Na Gimnaziji Ormož smo se v okviru projekta Katarina podali v raziskovanje umetne inteligence, vendar tokrat nekoliko drugače — brez računalnikov, brez aplikacij in brez različnih chat orodij. Odločili smo se, da se bomo z umetno inteligenco poigrali kar na papirju in ustvarili svoj lastni priporočilni sistem.
Po razpravi med dijaki in profesorji o tem, kako algoritmi danes skrbijo za to, da nam ponujajo glasbo, filme, serije, video posnetke in celo izdelke, smo se odločili, da temo raziščemo podrobneje. Med številnimi mogočimi vsebinami smo izbrali glasbo in glasbenike.
Najprej smo analizirali svoj glasbeni okus, ga primerjali z okusi sošolcev in nato s pomočjo grafa povezav prišli do priporočil — torej, kaj bi lahko poslušali v prihodnje. Predlogi so bili večinoma odlični, a hitro smo ugotovili, kako občutljivi so tovrstni sistemi: zaradi ene same napake v zbirki glasbenikov so se priporočila precej izkrivila.
Kaj se torej zgodi, če na seznamu po nesreči zamenjaš rock skupino s pop skupino?
Ugotovili smo, da lahko že tako majhna sprememba popolnoma obrne rezultate priporočil. In prav v tem je čar raziskovanja algoritmov — spoznavanje, kako delujejo, in kako hitro se lahko “zmedejo”.
Povezava: https://video.arnes.si/watch/hczg50h9svf1
V četrtek, 16. oktobra 2025, je na 2. letni konferenci projekta KATARINA na UL FRI potekalo srečanje za izmenjavo dobrih praks.
V sklopu Fizično računalništvo in projekti sta Marina Trost in Klemen Bajec z Gimnazije Vič predstavila prispevek z naslovom »Uporaba UI pri učenju programiranja«.
Prispevek se je osredotočil na konstruktivistični način učenja programiranja in integracijo generativne umetne inteligence (UI) v ta proces. Prikazan je bil inovativen učni scenarij, pri katerem dijaki prvih letnikov:
Definirajo problem: Dijaki so generativno UI uporabili za gradnjo definicije problema s postopnim izboljševanjem poizvedb (promptov).
Izdelajo rešitev: Pri izdelavi rešitve so si pomagali s predlogi kode, ki jih je ponudila UI.
Ključen pedagoški poudarek je bil na razvoju kritičnega mišljenja: dijaki so morali predlagane rešitve kritično presoditi in v celoti razumeti njihovo delovanje. Ta pristop dokazuje, da UI ni le orodje za avtomatizacijo, temveč močan partner v konstruktivističnem učnem procesu.
Celoten posnetek predstavitve si lahko ogledate na Arnes Video
Na srečanju strokovne skupine projekta Katarina je bil 1. decembra 2025 s strani Gimnazije Kranj predstavljen uspešno izveden scenarij delavnice »Uroševa skrivnost«. Predstavitev je pripravila mag. Zdenka Vrbinc, profesorica informatike na Gimnaziji Kranj.
Delavnica, zasnovana za približno 25 dijakov 2. letnika in izvedena v sklopu vsebine Omrežje in internet (3 šolske ure), je dijakom približala osnove klasične kriptografije in jih uvedla v koncept javnih ključev.
Delavnica je potekala s poudarkom na praktičnem delu s papirjem in delovnimi listi, kar se je izkazalo za zelo učinkovito. Dijaki so s praktičnimi nalogami spoznali:
Cezarjevo šifro: Uvod v »tajno dogovarjanje«, prikaz šifriranja s premikom črk in vaje za utrjevanje osnov (iskanje pravilnega premika).
Vigenerjevo šifro: Pojasnilo o spreminjanju zamika črk glede na ključ in reševanje nalog z uporabo parov ključ–besedilo.
Šifriranje z mrežo: Uporaba javno objavljene mreže za rekonstrukcijo skritega števila, kar je služilo kot most v kasnejšo matematično obravnavo sodobnih asimetričnih kriptografskih metod, kot je RSA.
Dijaki so delavnice ocenili kot razumljive in motivacijske. Kljub začetni skeptičnosti so bili na koncu veseli in motivirani. Delo »na papirju« je bilo pozitivno sprejeto, saj je omogočilo kakovostno utrjevanje temeljnih konceptov. Poudarjeno je bilo načelo, da je »manj več«, s poudarkom na poglobljeni obravnavi osnov.
Diskusija po predstavitvi je ponudila številne ideje za poglobitev in nadgradnjo delavnice, kar kaže na potencial izvedenega scenarija za poučevanje temeljnih vsebin računalništva in informatike.
Projekt Pumice (Pouk s ščepcem umetne inteligence) je iniciativa, pustolovščina in hkrati prostor, v katerem učitelji, profesorji, raziskovalci, računalničarji in študenti skupaj razvijajo in preizkušajo izobraževalne aktivnosti ter gradiva, s katerimi je mogoče različne šolske predmete popestriti na način raziskovanja podatkov s pristopi umetne inteligence in strojnega učenja.
V okviru projekta je leta 2023 približno 30 osnovnih šol po vsej Sloveniji (približno 1000 učencev) leta 2023 sodelovalo v izzivu Priimkoslovje, v katerem so raziskovali najpogostejše slovenske priimke, in sicer, kaj vse nam laho razkrije njihova geografska razporeditev.
Z letom 2024 se je projekt, ki je uradno trajal od leta 2022 do leta 2024, pridružil evropski iniciativi oz. projektu razvoja podatkovne pismenosti v osnovnih šolah DALI4US (https://www.dali4us.eu/ ), ki je za mednarodne učitelje ustvaril spletni prostor Gairdín (oz. vrt: https://gairdin.eu/) z zbirko praktičnih orodij (kot je program Orange: https://orangedatamining.com/ ), gradiv in pripomočkov, ki jih učitelji lahko uporabijo ali prilagodijo za raziskovanje podatkov pri pouku. V slovenščini je vse omenjeno na voljo na strani Pumice. Projekt vodi Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Projekt Pumice so podprli: Google.org in Tides Foundation, ARRS in Služba vlade RS za digitalno preobrazbo v okviru projekta CRP V2-2274 ter Evropska komisija v okviru DALI4US (Erasmus+). Orodja Orange s podporo ARRS in Evropske unije razvija Laboratorij za bioinformatiko (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo).
Povezava: https://pumice.si
Ključne značke: umetna inteligenca
Vidra je slovenski prevod za zbirko aktivnosti za poučevanje algoritmičnega mišljenja CS Unplugged (Računalništvo brez računalnika), katerega avtorji so Tim Bell, Mike Fellows in Ian Witten. Prevod in priredbo je pripravil Janez Demšar s Fakultete za računalništvo Univerze v Ljubljani, ob didaktičnih in praktičnih nasvetih mag. Irene Demšar, učiteljice na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Ljubljani. Poleg materiala s CS Unplugged Vidra vključuje še material z več sorodnih strani, veliko pa je tudi izvirnega. Namen Vidre je učiteljem predstaviti zanimive ideje in gradiva za aktivnosti, preko katerih učenci spoznavajo in razvijajo znanje s področja računalništva. Uporabiti pa jih je mogoče tudi za druge predmete, predvsem matematiko, pa tudi za krožke in podaljšano bivanje, vse od prvih razredov. Ob vsaki aktivnosti je poleg navodil na voljo tudi ves ostali material za izvedbo, kot so učni listi, material za projeciranje in podobno.
Povezava: http://vidra.si
Ključne značke: algoritmi
European Digital Education Hub je spletna skupnost za navdušence nad digitalnim izobraževanjem v Evropi in zunaj nje.
Uporabna povezava: https://education.ec.europa.eu/focus-topics/digital-education/action-plan/european-digital-education-hub
Ključne značke: izobrazevanje
CSTA je združenje učiteljev računalništva, ki se zaveda, da je poučevanje računalništva težko. Zato se njihova predana ekipa in upravni odbor, ki ga vodijo učitelji, osredotočata na ustvarjanje močnega okolja za podporo učiteljem v osnovnih in srednjih šolah.
Uporabna povezava: https://csteachers.org
Ključne značke: izobrazevanje
CAS je strokovno združenje za izobraževanje na področju računalništva v Združenem kraljestvu.
Uporabna povezava: https://www.computingatschool.org.uk
Ključne značke: izobrazevanje