| # | Učni cilji | Koncept/Vsebina | OBD | Podsklop | Sklop | Nivo |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | Otrok pozna in poimenuje digitalne naprave v okolju. | Računalniške naprave najdemo povsod okoli nas in so različnih oblik in ustrojev ter jih uporabljamo v različne namene. | 0 | Naprave | 1 | O |
| 2 | Otrok razume sestavo digitalnih naprav (ustroj). | Računalniške naprave najdemo povsod okoli nas in so različnih oblik in ustrojev ter jih uporabljamo v različne namene. | 0 | Naprave | 1 | O |
| 3 | Otrok razume, da digitalne naprave uporabljamo v različne namene. | Računalniške naprave najdemo povsod okoli nas in so različnih oblik in ustrojev ter jih uporabljamo v različne namene. | 0 | Naprave | 1 | O |
| 4 | Otrok razume, da digitalna naprava deluje, ko je vključena in tudi zna vključiti. | Računalniški sistem deluje, ko je vključen. Tedaj se prične odzivati na naša navodila ali na naše obnašanje. | 0 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 5 | Otrok razume, da digitalna naprava deluje samo na osnovi človekovih navodil in ne sama po sebi. | Računalniški sistem deluje, ko je vključen. Tedaj se prične odzivati na naša navodila ali na naše obnašanje. | 0 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 6 | Otrok razume, da digitalna naprava, ko je vključena, sprejema naša navodila in jih izvede. | Računalniški sistem deluje, ko je vključen. Tedaj se prične odzivati na naša navodila ali na naše obnašanje. | 0 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 7 | Otrok razume, da se nekatere digitalne naprave odzivajo tudi na naše obnašanje, če imajo digitalne naprave komponente, s katerimi to lahko zaznajo. | Računalniški sistem deluje, ko je vključen. Tedaj se prične odzivati na naša navodila ali na naše obnašanje. | 0 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 8 | Otrok razume, da lahko digitalna naprava na našo zahtevo v našem imenu drugi digitalni napravi sporoči navodila in jih ta tudi izvede. Na ta način se digitalne naprave povežejo v digitalni sistem. | Računalniški sistem deluje, ko je vključen. Tedaj se prične odzivati na naša navodila ali na naše obnašanje. | 0 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 9 | Otrok razume, da digitalno napravo/ digitalni sistem uporabljamo z namenom, da dosežemo nek cilj. S tem namenom digitalni napravi/sistemu damo navodila. | Naša pričakovanja o delovanju računalniškega sistema so lahko drugačna od tega, kako sistem deluje. | 0 | Odpravljanje težav | 1 | O |
| 10 | Otrok razume, da pričakovanega cilja pa digitalna naprava/sistem lahko ne doseže, če: - smo dali napačna navodila ALI - naprava ne deluje pravilno. | Naša pričakovanja o delovanju računalniškega sistema so lahko drugačna od tega, kako sistem deluje. | 0 | Odpravljanje težav | 1 | O |
| 11 | Učenec pozna in poimenuje različne digitalne naprave v okolju za opravljanje različnih opravil. | Računalniške naprave, ki jo upravlja neka oblik računalnika, uporabljamo za natančno in hitro opravljanje različnih opravil. Računalniške naprave interpretirajo in izvedejo navodila, ki jih prejmejo. | 1 | Naprave | 1 | O |
| 12 | Učenec razume, da digitalna naprava deluje, ko je vključena in jo tudi zna vključiti. | Računalniške naprave, ki jo upravlja neka oblik računalnika, uporabljamo za natančno in hitro opravljanje različnih opravil. Računalniške naprave interpretirajo in izvedejo navodila, ki jih prejmejo. | 1 | Naprave | 1 | O |
| 13 | Učenec razume, da digitalna naprava deluje samo na osnovi človekovih navodil in ne sama po sebi. | Računalniške naprave, ki jo upravlja neka oblik računalnika, uporabljamo za natančno in hitro opravljanje različnih opravil. Računalniške naprave interpretirajo in izvedejo navodila, ki jih prejmejo. | 1 | Naprave | 1 | O |
| 14 | Navodila, ki jih človek da napravi, naprava interpretira (naprava posamezen ukaz v navodilih “razume” in ga ustrezno izvede). | Računalniške naprave, ki jo upravlja neka oblik računalnika, uporabljamo za natančno in hitro opravljanje različnih opravil. Računalniške naprave interpretirajo in izvedejo navodila, ki jih prejmejo. | 1 | Naprave | 1 | O |
| 15 | Učenec razume, da digitalna naprava lahko opravi dejavnosti hitreje kot človek z uporabo nedigitalne naprave (npr. kalkulator, iskanje podatkov / poti do cilja). | Računalniške naprave, ki jo upravlja neka oblik računalnika, uporabljamo za natančno in hitro opravljanje različnih opravil. Računalniške naprave interpretirajo in izvedejo navodila, ki jih prejmejo. | 1 | Naprave | 1 | O |
| 16 | Učenec razume, da digitalna naprava lahko opravi dejavnosti natančneje kot človek z uporabo nedigitalne naprave (npr. digitalna tehtnica v primerjavi s tehtnico z utežmi; digitalni merilec hitrosti v primerjavi z nedigitalnim merilcem hitrosti). | Računalniške naprave, ki jo upravlja neka oblik računalnika, uporabljamo za natančno in hitro opravljanje različnih opravil. Računalniške naprave interpretirajo in izvedejo navodila, ki jih prejmejo. | 1 | Naprave | 1 | O |
| 17 | Učenec razume, da digitalna naprava deluje, ko je vključena. | Računalniški sistem je sestavljen iz strojne in programske opreme. Strojno opremo sestavljajo fizične komponente, programska oprema pa daje navodila za sistem. Ta navodila so predstavljena v obliki, ki je računalniku razumljiva. | 1 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 18 | Učenec razume, da so digitalne naprave lahko povezane v digitalni sistem. | Računalniški sistem je sestavljen iz strojne in programske opreme. Strojno opremo sestavljajo fizične komponente, programska oprema pa daje navodila za sistem. Ta navodila so predstavljena v obliki, ki je računalniku razumljiva. | 1 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 19 | Učenec razume, da je najpreprostejši digitalni sistem tisti, ki vključuje samo eno digitalno napravo. | Računalniški sistem je sestavljen iz strojne in programske opreme. Strojno opremo sestavljajo fizične komponente, programska oprema pa daje navodila za sistem. Ta navodila so predstavljena v obliki, ki je računalniku razumljiva. | 1 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 20 | Učenec razume, da je digitalna naprava sestavljena iz fizičnih delov (strojne opreme) in navodil (programa), ki določajo, kaj naprava počne (programska oprema). | Računalniški sistem je sestavljen iz strojne in programske opreme. Strojno opremo sestavljajo fizične komponente, programska oprema pa daje navodila za sistem. Ta navodila so predstavljena v obliki, ki je računalniku razumljiva. | 1 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 21 | Učene razume, da lahko z isto strojno opremo združujemo različne programske opreme (npr. B-RIN). | Računalniški sistem je sestavljen iz strojne in programske opreme. Strojno opremo sestavljajo fizične komponente, programska oprema pa daje navodila za sistem. Ta navodila so predstavljena v obliki, ki je računalniku razumljiva. | 1 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 22 | Otrok razume, da digitalno napravo uporabljamo z namenom, da dosežemo nek cilj. S tem namenom digitalni napravi damo navodila. | Zaradi težav s strojno ali programsko opremo računalniški sistemi morda ne bodo delali po pričakovanjih. Jasen opis problema, nepričakovanega delovanja naprave, je prvi korak k iskanju rešitve. | 1 | Odpravljanje težav | 1 | O |
| 23 | Učenec razume, da digitalna naprava ne doseže pričakovanega cilja, ker naprava ne deluje zaradi treh možnih razlogov: - podali smo ji napačna navodila; - strojna oprema ne deluje v skladu s pričakovanji; - programska oprema ne deluje v skladu s pričakovanji (npr. vpis številke TV in se pojavi napačni kanal; ipd.) | Zaradi težav s strojno ali programsko opremo računalniški sistemi morda ne bodo delali po pričakovanjih. Jasen opis problema, nepričakovanega delovanja naprave, je prvi korak k iskanju rešitve. | 1 | Odpravljanje težav | 1 | O |
| 24 | Učenec razume, da je za jasen opis problema potrebno zapisati zaporedje posameznih ukazov napravi in odzivov digitalne naprave nanje. | Zaradi težav s strojno ali programsko opremo računalniški sistemi morda ne bodo delali po pričakovanjih. Jasen opis problema, nepričakovanega delovanja naprave, je prvi korak k iskanju rešitve. | 1 | Odpravljanje težav | 1 | O |
| 25 | Učenec razume, da se funkcionalnost naprave poveča, če na napravo priključimo različne dodatne komponente (vhodno-izhodne naprave). | Računalniške naprave so lahko povezane z drugimi napravami ali komponentami za razširitev njihovih zmogljivosti, kot so zaznavanje in pošiljanje podatkov. Naprave in komponente so lahko povezane na različne načine, na primer fizične ali brezžične. Naprave in komponente skupaj tvorijo sistem medsebojno odvisnih delov, ki (so)delujejo za dosego skupnega cilja. | 2 | Naprave | 1 | O |
| 26 | Učenec razume, da se funkcionalnost naprave poveča tudi, če se naprava poveže z drugo napravo. | Računalniške naprave so lahko povezane z drugimi napravami ali komponentami za razširitev njihovih zmogljivosti, kot so zaznavanje in pošiljanje podatkov. Naprave in komponente so lahko povezane na različne načine, na primer fizične ali brezžične. Naprave in komponente skupaj tvorijo sistem medsebojno odvisnih delov, ki (so)delujejo za dosego skupnega cilja. | 2 | Naprave | 1 | O |
| 27 | Učenec razume, da so komponente oz. naprave povezane na različne načine (brezžična ali fizična povezava). | Računalniške naprave so lahko povezane z drugimi napravami ali komponentami za razširitev njihovih zmogljivosti, kot so zaznavanje in pošiljanje podatkov. Naprave in komponente so lahko povezane na različne načine, na primer fizične ali brezžične. Naprave in komponente skupaj tvorijo sistem medsebojno odvisnih delov, ki (so)delujejo za dosego skupnega cilja. | 2 | Naprave | 1 | O |
| 28 | Učenec razume, da povezane naprave in komponente skupaj tvorijo sistem medsebojno odvisnih delov, ki nudi določeno funkcionalnost. | Računalniške naprave so lahko povezane z drugimi napravami ali komponentami za razširitev njihovih zmogljivosti, kot so zaznavanje in pošiljanje podatkov. Naprave in komponente so lahko povezane na različne načine, na primer fizične ali brezžične. Naprave in komponente skupaj tvorijo sistem medsebojno odvisnih delov, ki (so)delujejo za dosego skupnega cilja. | 2 | Naprave | 1 | O |
| 29 | Učenec razume, da je bit osnovna enota za predstavljanje podatkov v računalniških sistemih in da ima bit vrednost 0 ali 1. | Strojna in programska oprema delujeta skupaj kot sistem za izvajanje nalog, kot so pošiljanje, sprejemanje, obdelava in shranjevanje podatkov v obliki zaporedja bitov. Biti služijo kot osnovna enota podatkov v računalniških sistemih in lahko predstavljajo različne vrste podatkov. | 2 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 30 | Učenec razume, da so podatki v računalniških sistemih predstavljeni kot zaporedje bitov. | Strojna in programska oprema delujeta skupaj kot sistem za izvajanje nalog, kot so pošiljanje, sprejemanje, obdelava in shranjevanje podatkov v obliki zaporedja bitov. Biti služijo kot osnovna enota podatkov v računalniških sistemih in lahko predstavljajo različne vrste podatkov. | 2 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 31 | Učenec pozna strategije odpravljanja težav, kot so preverjanje razpoložljivosti napajanja in delovanja povezav ter ponovni zagon. | Računalniški sistemi so si med seboj podobni glede na porabo energije in uporabo podatkov ter pomnilnika. Skupne strategije odpravljanja težav, kot so preverjanje razpoložljivosti napajanja, preverjanje delovanja fizičnih in brezžičnih povezav ter brisanje delovnega pomnilnika s ponovnim zagonom programov ali naprav, so učinkovite za številne sisteme. | 2 | Odpravljanje težav | 1 | O |
| 32 | Otrok razume, kaj so podatki. | Digitalne naprave zajemajo različne vrste podatkov. Nekateri od teh podatkov so tudi o nas. | 0 | Zbiranje | 2 | O |
| 33 | Otrok razume, kako zbiramo podatke. | Digitalne naprave zajemajo različne vrste podatkov. Nekateri od teh podatkov so tudi o nas. | 0 | Zbiranje | 2 | O |
| 34 | Otrok našteje, katere podatke zbirajo digitalne naprave. | Digitalne naprave zajemajo različne vrste podatkov. Nekateri od teh podatkov so tudi o nas. | 0 | Zbiranje | 2 | O |
| 35 | Otrok razume, kaj pomeni shranjevanje podatkov. | V računalnikih se podatki shranijo in kasneje jih lahko ponovno pogledamo. Podatke lahko posredujemo naprej. | 0 | Shranjevanje | 2 | O |
| 36 | Otrok razume, da podatke lahko posredujemo naprej. | V računalnikih se podatki shranijo in kasneje jih lahko ponovno pogledamo. Podatke lahko posredujemo naprej. | 0 | Shranjevanje | 2 | O |
| 37 | Otrok pozna načine prikazovanja podatkov. | Podatki so v različnih oblikah in jih lahko pogledamo na različne načine. Podatke lahko tudi spreminjamo (npr. Slike, …). | 0 | Prikazovanje in preoblikovanje | 2 | O |
| 38 | Otrok pozna načine osnovnega preoblikovanja podatkov. / Otrok razume, da lahko že zbrane podatke preoblikujejo, vendar je način, kako jih preoblikujemo odvisen od vrste podatka (npr. Z radirko ne moremo izbrisati digitalne slike). | Podatki so v različnih oblikah in jih lahko pogledamo na različne načine. Podatke lahko tudi spreminjamo (npr. Slike, …). | 0 | Prikazovanje in preoblikovanje | 2 | O |
| 39 | Otrok na podlagi zbranih podatkov razmišlja o napovedi lastnostih novega podatka. | Računalniki izvedejo operacije, če se vzorec zajetih podatkov dovolj dobro ujema z njegovim vzorcem. | 0 | Sklepanje in modeliranje | 2 | O |
| 40 | Učenec razume, da digitalne naprave v vsakdanjem življenju stalno zajemajo/zbirajo različne podatke. | Digitalne naprave stalno zajemajo in prikazujejo podatke. Zbiranje in uporaba podatkov o nas in svetu okrog nas so del vsakdanjega življenja. | 1 | Zbiranje | 2 | O |
| 41 | Učenec ve, da podatke shranjujemo, da lahko kasneje dostopamo do njih in jih uporabimo. | V računalnikih se shranjujejo podatki, da jih lahko kasneje pregledujemo. Podatke je možno kopirati in jih shranjevati na različnih lokacijah. To storimo, da lahko do njih dostopajo različni ljudje in to iz različnih razlogov, na primer zaradi zaščite pred izgubo. | 1 | Shranjevanje | 2 | O |
| 42 | Učenec zna poiskati/dostopati do/ pregledovati zbrane podatke v dani aplikaciji na digitalni napravi. | V računalnikih se shranjujejo podatki, da jih lahko kasneje pregledujemo. Podatke je možno kopirati in jih shranjevati na različnih lokacijah. To storimo, da lahko do njih dostopajo različni ljudje in to iz različnih razlogov, na primer zaradi zaščite pred izgubo. | 1 | Shranjevanje | 2 | O |
| 43 | Učenec zna izbrati lokacijo za shranjevanje podatkov glede na lastnosti lokacije (npr. v digitlanih napravi, v zunanji pomnilni enoti - npr. USB ključek ali v oblaku). | V računalnikih se shranjujejo podatki, da jih lahko kasneje pregledujemo. Podatke je možno kopirati in jih shranjevati na različnih lokacijah. To storimo, da lahko do njih dostopajo različni ljudje in to iz različnih razlogov, na primer zaradi zaščite pred izgubo. | 1 | Shranjevanje | 2 | O |
| 44 | Učenec razume, da je podatke možno prikazati v različnih oblikah (npr. slike, tabele, diagrami). | Podatke je možno prikazati v različnih oblikah. Računalnike uporabljamo, da jih prikažemo v denimo različnih načinih grafične predstavitve, kot so grafikoni in diagrami. | 1 | Prikazovanje in preoblikovanje | 2 | O |
| 45 | Učenec razume, da digitalne naprave v vsakdanjem življenju stalno zajemajo in prikazujejo podatke na različne načine. | Podatke je možno prikazati v različnih oblikah. Računalnike uporabljamo, da jih prikažemo v denimo različnih načinih grafične predstavitve, kot so grafikoni in diagrami. | 1 | Prikazovanje in preoblikovanje | 2 | O |
| 46 | Učenec prepozna vzorce v zbranih podatkih in na podlagi teh oblikuje sklepe in napove lastnosti novega vzorca. | Podatke lahko uporabimo za sklepanje in napovedovanje. Sklepe in trditve, do katerih ni mogoče priti z neposrednim opazovanjem, lahko pogosto pridobimo iz podatkov. Napovedi prihodnjih dogodkov večkrat izhajajo iz vzorcev, ki jih opazimo v podatkih, na primer iz njihovih vizualizacij ali modelov, kot so tabele in grafi. | 1 | Sklepanje in modeliranje | 2 | O |
| 47 | Učenec razume, da za zbiranje različnih vrst podatkov, uporabljamo različna digitalna orodja. | Digitalna orodja za zbiranje podatkov izbiramo glede na to, kaj se opazuje in kako bodo podatki uporabljeni. Tako, na primer, digitalni termometer uporabljamo za merjenje temperature in GPS za spremljanje lokacij. | 2 | Zbiranje | 2 | O |
| 48 | Učenec razume, da so podatki na digitalnih napravah praviloma shranjeni v datotekah, ki so razvrščene v mape. | Različni programi shranjujejo podatke na različne načine. Na način shranjevanja vplivata, na primer, tip podatkov in nivo podrobnosti. | 2 | Shranjevanje | 2 | O |
| 49 | Učenec razume, da so različne vrste (tipi) podatkov shranjene v različnih oblikah (formatih). | Različni programi shranjujejo podatke na različne načine. Na način shranjevanja vplivata, na primer, tip podatkov in nivo podrobnosti. | 2 | Shranjevanje | 2 | O |
| 50 | Učenec razume, da, če ima ime datoteke končnico, le-ta praviloma označuje format podatkov shranjenih v datoteki. | Različni programi shranjujejo podatke na različne načine. Na način shranjevanja vplivata, na primer, tip podatkov in nivo podrobnosti. | 2 | Shranjevanje | 2 | O |
| 51 | Učenec razume, da lahko podatke preoblikujemo in prikažemo na različne načine z namenom pridobivanja različnih vpogledov v podatke. | Podmnožice podatkov izbiramo, jih preoblikujemo, organiziramo, združujemo in razvrščamo v skupine, da bi pridobili različne vpoglede in spoznanja ter jih posredovali drugim. | 2 | Prikazovanje in preoblikovanje | 2 | O |
| 52 | Učenec razume, da lahko rezultat vpogleda v podatke uporabi v drugih programih. | Podmnožice podatkov izbiramo, jih preoblikujemo, organiziramo, združujemo in razvrščamo v skupine, da bi pridobili različne vpoglede in spoznanja ter jih posredovali drugim. | 2 | Prikazovanje in preoblikovanje | 2 | O |
| 53 | Učenec razume, da je točnost napovedi povezana s količino in kvaliteto uporabljenih podatkov: praviloma velja, da večja kot je količina podatkov, bolj točen je sklep. | Točnost sklepov in napovedi je povezana s tem, kako so podatki predstavljeni. Na točnost sklepanja in napovedovanja vplivajo številni dejavniki, na primer količina in relevantnost uporabljenih podatkov. | 2 | Sklepanje in modeliranje | 2 | O |
| 54 | Učenec razume, da je točnost sklepov lahko povezana s tem, kako so podatki predstavljeni (v računalniku). | Točnost sklepov in napovedi je povezana s tem, kako so podatki predstavljeni. Na točnost sklepanja in napovedovanja vplivajo številni dejavniki, na primer količina in relevantnost uporabljenih podatkov. | 2 | Sklepanje in modeliranje | 2 | O |
| 55 | Učenec presodi (kritično vrednoti) relevantnost uporabljenih podatkov za napoved. | Točnost sklepov in napovedi je povezana s tem, kako so podatki predstavljeni. Na točnost sklepanja in napovedovanja vplivajo številni dejavniki, na primer količina in relevantnost uporabljenih podatkov. | 2 | Sklepanje in modeliranje | 2 | O |
| 56 | Otrok prepozna aktivnosti v življenju, pri katerih so za izvedbo potrebna natančno določena navodila (npr. zagon avtomobila; igranje skrivalnic, igranje kart..). | Marsikatero dejavnost, ki jo opravljamo v vsakdanjem življenju, opravljamo po natančno določenih navodilih (npr. kuhamo, se igramo, hodimo v park). | 0 | Algoritmi | 3 | O |
| 57 | Otrok v okolju prepoznava oblike informacij, ki prikazujejo značilnosti ljudi, živali in predmetov, na osnovni katerih ta predmet prepoznamo. | Informacije okoli nas so različnih oblik. Odvisno od oblike računalnik informacijo shrani tako, da jo lahko upravlja (npr. sliko, zvok). | 0 | Spremenljivke | 3 | O |
| 58 | Otrok v okolju prepoznava oblike informacij, ki jih lahko digitalna naprava razume. | Informacije okoli nas so različnih oblik. Odvisno od oblike računalnik informacijo shrani tako, da jo lahko upravlja (npr. sliko, zvok). | 0 | Spremenljivke | 3 | O |
| 59 | Otrok razume, da digitalna naprava informacije shranjuje tako, da jo lahko uporablja. | Informacije okoli nas so različnih oblik. Odvisno od oblike računalnik informacijo shrani tako, da jo lahko upravlja (npr. sliko, zvok). | 0 | Spremenljivke | 3 | O |
| 60 | Otrok razume, da je navodilo sestavljeno iz več manjših, vnaprej dogovorjenih osnovnih ukazov (npr. Greš naprej, greš nazaj, ne moreš po diagonali). | Navodila, ki jih dobimo, so sestavljena iz zaporedja osnovnih opravil, ki jih moramo izvesti drugega za drugim, dokler ne pridemo do njihovega konca oziroma cilja. | 0 | Nadzor | 3 | O |
| 61 | Otrok razume, da so ukazi postavljeni v točno določeno in nezamenljivo zaporedje, če želimo doseči zastavljen cilj. | Navodila, ki jih dobimo, so sestavljena iz zaporedja osnovnih opravil, ki jih moramo izvesti drugega za drugim, dokler ne pridemo do njihovega konca oziroma cilja. | 0 | Nadzor | 3 | O |
| 62 | Otrok pri vsakdanjih aktivnostih prepozna zaporedje korakov za doseganje ciljev. | Navodila, ki jih dobimo, so sestavljena iz zaporedja osnovnih opravil, ki jih moramo izvesti drugega za drugim, dokler ne pridemo do njihovega konca oziroma cilja. | 0 | Nadzor | 3 | O |
| 63 | Otrok razume, da je večji problem sestavljen iz manjših problemov. | Namesto, da problem rešimo z zelo dolgim zaporedjem osnovnih opravil, najprej razdelimo problem na smiselne dele in vsakega od njih rešimo z zaporedjem osnovnih opravil. | 0 | Modularnost | 3 | O |
| 64 | Otrok zna večji problem razdeliti na manjše, smiselne. Manjši problemi so samostojni problemi. | Namesto, da problem rešimo z zelo dolgim zaporedjem osnovnih opravil, najprej razdelimo problem na smiselne dele in vsakega od njih rešimo z zaporedjem osnovnih opravil. | 0 | Modularnost | 3 | O |
| 65 | Otrok prepozna, da lahko rešitev manjšega problema vedno uporabi pri reševanju tudi kakšnega drugega večjega problema, pri katerem je ponovno prepoznal isti manjši problem. | Namesto, da problem rešimo z zelo dolgim zaporedjem osnovnih opravil, najprej razdelimo problem na smiselne dele in vsakega od njih rešimo z zaporedjem osnovnih opravil. | 0 | Modularnost | 3 | O |
| 66 | Otrok razume, da so v proces reševanja problema vključeni različni ljudje, ki se dogovorijo, kako bodo skupno rešili problem. | Pri delu in tudi pri igri sodelujemo ter si pri tem razdelimo naloge. | 0 | Razvoj programov | 3 | O |
| 67 | Učenec razume, da procesi v okolju potekajo po določenem zaporedju korakov (navodilih – algoritmih). | V vsakdanjem življenju sledimo in ustvarjamo različne procese. Mnoge od teh procesov lahko izrazimo v obliki algoritmov, ki jim lahko sledijo tudi računalniki. | 1 | Algoritmi | 3 | O |
| 68 | Učenec razume, da zaporedja ukazov ne smemo spreminjati, če hočemo priti do cilja. | V vsakdanjem življenju sledimo in ustvarjamo različne procese. Mnoge od teh procesov lahko izrazimo v obliki algoritmov, ki jim lahko sledijo tudi računalniki. | 1 | Algoritmi | 3 | O |
| 69 | Učenec razume, da digitalna naprava razume samo posamezen ukaz in ne algoritma v celoti. Slednjemu samo sledi. | V vsakdanjem življenju sledimo in ustvarjamo različne procese. Mnoge od teh procesov lahko izrazimo v obliki algoritmov, ki jim lahko sledijo tudi računalniki. | 1 | Algoritmi | 3 | O |
| 70 | Učenec razume, da navodila za digitalne naprave zapišemo kot zaporedje korakov (ukazov). Učenec pozna pojem algoritem (navodilo za digitalno napravo). | V vsakdanjem življenju sledimo in ustvarjamo različne procese. Mnoge od teh procesov lahko izrazimo v obliki algoritmov, ki jim lahko sledijo tudi računalniki. | 1 | Algoritmi | 3 | O |
| 71 | Učenec v okolju prepoznava oblike informacij. | Informacije iz resničnega sveta je mogoče predstaviti v računalniških programih. Programi shranjujejo in upravljajo podatke, kot so števila, besede, barve, zvoki in slike. Vrsta podatkov določa, kaj lahko s temi podatki počnemo. | 1 | Spremenljivke | 3 | O |
| 72 | Učenec razume, da je informacije iz resničnega sveta mogoče predstaviti s pomočjo podatkov v digitalnih napravah. | Informacije iz resničnega sveta je mogoče predstaviti v računalniških programih. Programi shranjujejo in upravljajo podatke, kot so števila, besede, barve, zvoki in slike. Vrsta podatkov določa, kaj lahko s temi podatki počnemo. | 1 | Spremenljivke | 3 | O |
| 73 | Učenec razume, da naprava shranjene podatke obdeluje z izvajanjem programov. | Informacije iz resničnega sveta je mogoče predstaviti v računalniških programih. Programi shranjujejo in upravljajo podatke, kot so števila, besede, barve, zvoki in slike. Vrsta podatkov določa, kaj lahko s temi podatki počnemo. | 1 | Spremenljivke | 3 | O |
| 74 | Učenec razume, da vrsta podatkov določa, kaj lahko s temi podatki počnemo. | Informacije iz resničnega sveta je mogoče predstaviti v računalniških programih. Programi shranjujejo in upravljajo podatke, kot so števila, besede, barve, zvoki in slike. Vrsta podatkov določa, kaj lahko s temi podatki počnemo. | 1 | Spremenljivke | 3 | O |
| 75 | Učenec razume, da je navodilo sestavljeno iz več manjših osnovnih ukazov. | Računalniki sledijo natančnemu zaporedju navodil in s tem avtomatizirajo naloge. Izvajanje programa je lahko tudi ne-zaporedno, kar dosežemo s ponavljanjem vzorcev navodil in z uporabo dogodkov za zagon navodil. | 1 | Nadzor | 3 | O |
| 76 | Učenec razume, da so ukazi postavljeni v točno določeno in nezamenljivo zaporedje, če želimo doseči zastavljen cilj. | Računalniki sledijo natančnemu zaporedju navodil in s tem avtomatizirajo naloge. Izvajanje programa je lahko tudi ne-zaporedno, kar dosežemo s ponavljanjem vzorcev navodil in z uporabo dogodkov za zagon navodil. | 1 | Nadzor | 3 | O |
| 77 | Učenec pri vsakdanjih aktivnostih zna prepoznati in izvesti zaporedje korakov za doseganje ciljev. | Računalniki sledijo natančnemu zaporedju navodil in s tem avtomatizirajo naloge. Izvajanje programa je lahko tudi ne-zaporedno, kar dosežemo s ponavljanjem vzorcev navodil in z uporabo dogodkov za zagon navodil. | 1 | Nadzor | 3 | O |
| 78 | Učenec razume, da, ko so navodila napisana, digitalna naprava samodejno sledi in izvaja navodila oz. program (lahko tudi večkrat) brez posredovanja človeka- avtomatizacija. | Računalniki sledijo natančnemu zaporedju navodil in s tem avtomatizirajo naloge. Izvajanje programa je lahko tudi ne-zaporedno, kar dosežemo s ponavljanjem vzorcev navodil in z uporabo dogodkov za zagon navodil. | 1 | Nadzor | 3 | O |
| 79 | Učenec razume, da se ne-zaporedni koraki v navodilu lahko kažejo kot pogoji za izvedbo določenih korakov. | Računalniki sledijo natančnemu zaporedju navodil in s tem avtomatizirajo naloge. Izvajanje programa je lahko tudi ne-zaporedno, kar dosežemo s ponavljanjem vzorcev navodil in z uporabo dogodkov za zagon navodil. | 1 | Nadzor | 3 | O |
| 80 | Učenec prepozna in zapiše vzorec v zaporedju korakov | Računalniki sledijo natančnemu zaporedju navodil in s tem avtomatizirajo naloge. Izvajanje programa je lahko tudi ne-zaporedno, kar dosežemo s ponavljanjem vzorcev navodil in z uporabo dogodkov za zagon navodil. | 1 | Nadzor | 3 | O |
| 81 | Učenec ponavlja zaporedje ukazov (zanka = proces ponavljanja zaporedja ukazov) dokler ne pride do cilja aktivnosti. | Računalniki sledijo natančnemu zaporedju navodil in s tem avtomatizirajo naloge. Izvajanje programa je lahko tudi ne-zaporedno, kar dosežemo s ponavljanjem vzorcev navodil in z uporabo dogodkov za zagon navodil. | 1 | Nadzor | 3 | O |
| 82 | Učenec zna večji problem razdeliti na manjše, smiselne. Manjši problemi so samostojni problemi. | Kompleksne naloge je mogoče razčleniti na enostavnejša navodila, ki jih lahko členimo še naprej. Podobno lahko navodila združujemo, da s tem izvedejo bolj kompleksne naloge. | 1 | Modularnost | 3 | O |
| 83 | Učenec razume, da lahko tudi manjše probleme razdelimo na še manjše, smiselne probleme, ki jih samostojno rešimo. | Kompleksne naloge je mogoče razčleniti na enostavnejša navodila, ki jih lahko členimo še naprej. Podobno lahko navodila združujemo, da s tem izvedejo bolj kompleksne naloge. | 1 | Modularnost | 3 | O |
| 84 | Učenec prepozna, da lahko rešitev manjšega problema vedno uporabi pri reševanju večjega problema, pri katerem je ponovno prepoznal isti manjši problem. | Kompleksne naloge je mogoče razčleniti na enostavnejša navodila, ki jih lahko členimo še naprej. Podobno lahko navodila združujemo, da s tem izvedejo bolj kompleksne naloge. | 1 | Modularnost | 3 | O |
| 85 | Učenec razume, da so v proces reševanja problema vključeni različni ljudje, ki se dogovorijo, kako bodo skupno rešili problem. | Pri razvoju programov ljudje sodelujemo. Razvijamo jih z določenim namenom, na primer za izražanje idej ali za reševanje problemov. | 1 | Razvoj programov | 3 | O |
| 86 | Učenec razume, da lahko različni algoritmi dajo enak rezultat. | Različni algoritmi lahko dajo enak rezultat. Nekateri algoritmi so v določenem kontekstu primernejši od drugih. | 2 | Algoritmi | 3 | O |
| 87 | Nekateri algoritmi so v določenem kontekstu primernejši od drugih. | Različni algoritmi lahko dajo enak rezultat. Nekateri algoritmi so v določenem kontekstu primernejši od drugih. | 2 | Algoritmi | 3 | O |
| 88 | Učenec razume, da če želi karkoli početi s podatkom, mora zanj ustvariti spremenljivko, kamor shrani ta podatek. | Programski jeziki omogočajo uporabo spremenljivk, ki jih uporabljamo za shranjevanje in spreminjanje podatkov. Podatkovni tip določa vrednosti in operacije, ki jih je mogoče izvesti s temi podatki. | 2 | Spremenljivke | 3 | O |
| 89 | Učenec razume, da tip podatka določa nabor vrednosti in operacij, ki jih je mogoče izvesti nad temi podatki. | Programski jeziki omogočajo uporabo spremenljivk, ki jih uporabljamo za shranjevanje in spreminjanje podatkov. Podatkovni tip določa vrednosti in operacije, ki jih je mogoče izvesti s temi podatki. | 2 | Spremenljivke | 3 | O |
| 90 | Učenec prepozna in opiše zaporedja ukazov kot vzorec. | Nadzorne strukture, kot so zanke, upravljavci dogodkov in pogoji, uporabljamo za določanje poteka izvajanja. Pogoji omogočajo selektivno izvajanje ali preskok navodil. | 2 | Nadzor | 3 | O |
| 91 | Učenec zna napovedati, predvidevati, oceniti rezultat izvajanja zanke. | Nadzorne strukture, kot so zanke, upravljavci dogodkov in pogoji, uporabljamo za določanje poteka izvajanja. Pogoji omogočajo selektivno izvajanje ali preskok navodil. | 2 | Nadzor | 3 | O |
| 92 | Učenec zna napovedati delovanje programa ob različnih zaporedjih dogodkov (razume delovanje upravljavca dogodkov). | Nadzorne strukture, kot so zanke, upravljavci dogodkov in pogoji, uporabljamo za določanje poteka izvajanja. Pogoji omogočajo selektivno izvajanje ali preskok navodil. | 2 | Nadzor | 3 | O |
| 93 | Učenec zna napovedati, predvidevati, oceniti rezultat izvajanja pogojnega stavka. | Nadzorne strukture, kot so zanke, upravljavci dogodkov in pogoji, uporabljamo za določanje poteka izvajanja. Pogoji omogočajo selektivno izvajanje ali preskok navodil. | 2 | Nadzor | 3 | O |
| 94 | Učenec zna zapisati ponavljanje vzorca z uporabo zanke. | Nadzorne strukture, kot so zanke, upravljavci dogodkov in pogoji, uporabljamo za določanje poteka izvajanja. Pogoji omogočajo selektivno izvajanje ali preskok navodil. | 2 | Nadzor | 3 | O |
| 95 | Učenec zapiše izvajanje ukazov tudi z vključevanjem pogojnih stavkov. | Nadzorne strukture, kot so zanke, upravljavci dogodkov in pogoji, uporabljamo za določanje poteka izvajanja. Pogoji omogočajo selektivno izvajanje ali preskok navodil. | 2 | Nadzor | 3 | O |
| 96 | Učenec razume, da je namen razdelitve problema na podprobleme ta, da se lahko osredotočimo na reševanje manj kompleksnih podproblemov. | Programe lahko razdelimo na manjše dele in jih s tem lažje zapišemo, izvajamo in pregledujemo. Programe lahko ustvarimo tudi tako, da uporabimo manjše, že prej pripravljene dele. | 2 | Modularnost | 3 | O |
| 97 | Učenec zna problem razdeliti na podprobleme. | Programe lahko razdelimo na manjše dele in jih s tem lažje zapišemo, izvajamo in pregledujemo. Programe lahko ustvarimo tudi tako, da uporabimo manjše, že prej pripravljene dele. | 2 | Modularnost | 3 | O |
| 98 | Učenec razume, da je med uporabnikom, ki želi imeti rešitev problema ter med tistim, ki rešuje problem, vmesnik, ki med njima komunicira . | Programe lahko razdelimo na manjše dele in jih s tem lažje zapišemo, izvajamo in pregledujemo. Programe lahko ustvarimo tudi tako, da uporabimo manjše, že prej pripravljene dele. | 2 | Modularnost | 3 | O |
| 99 | Učenec razume, da je rešitev za posamezni podproblem lahko vnaprej pripravljena in jo pri reševanju problema samo uporabi ali pa jo mora pripraviti na novo. | Programe lahko razdelimo na manjše dele in jih s tem lažje zapišemo, izvajamo in pregledujemo. Programe lahko ustvarimo tudi tako, da uporabimo manjše, že prej pripravljene dele. | 2 | Modularnost | 3 | O |
| 100 | Učenec razume, da programe razvijamo s ponavljajočim se postopkom, ki vključuje načrtovanje, izvajanje in pregled programa. | Programe razvijamo s ponavljajočim se postopkom, ki vključuje načrtovanje, izvajanje in pregled. Načrtovanje pogosto vključuje ponovno uporabo obstoječe kode ali spreminjanje že razvitih programov. Pri razvoju nenehno preverjamo, ali programi delujejo v skladu s pričakovanji in jih popravljamo v delih, kjer ne. S ponavljanjem teh korakov izboljšujemo programe. | 2 | Razvoj programov | 3 | O |
| 101 | Učenec spremlja izvajanje programa in preverja, ali program deluje v skladu s pričakovanji. | Programe razvijamo s ponavljajočim se postopkom, ki vključuje načrtovanje, izvajanje in pregled. Načrtovanje pogosto vključuje ponovno uporabo obstoječe kode ali spreminjanje že razvitih programov. Pri razvoju nenehno preverjamo, ali programi delujejo v skladu s pričakovanji in jih popravljamo v delih, kjer ne. S ponavljanjem teh korakov izboljšujemo programe. | 2 | Razvoj programov | 3 | O |
| 102 | Učenec prepozna napake v delovanju programa. | Programe razvijamo s ponavljajočim se postopkom, ki vključuje načrtovanje, izvajanje in pregled. Načrtovanje pogosto vključuje ponovno uporabo obstoječe kode ali spreminjanje že razvitih programov. Pri razvoju nenehno preverjamo, ali programi delujejo v skladu s pričakovanji in jih popravljamo v delih, kjer ne. S ponavljanjem teh korakov izboljšujemo programe. | 2 | Razvoj programov | 3 | O |
| 103 | Učenec zna del programa, ki se ne izvaja pravilno oz. V skladu s pričakovanju, popraviti/ izboljšati. | Programe razvijamo s ponavljajočim se postopkom, ki vključuje načrtovanje, izvajanje in pregled. Načrtovanje pogosto vključuje ponovno uporabo obstoječe kode ali spreminjanje že razvitih programov. Pri razvoju nenehno preverjamo, ali programi delujejo v skladu s pričakovanji in jih popravljamo v delih, kjer ne. S ponavljanjem teh korakov izboljšujemo programe. | 2 | Razvoj programov | 3 | O |
| 104 | Dijak razloži pojem algoritma. | Pojem algoritma, več algoritmov za isti problem, različni načini zapisa algoritma. | 4 | Algoritmi | 3 | O |
| 105 | Dijak pokaže primer problema, kjer obstaja več algoritmov za reševanje. | Pojem algoritma, več algoritmov za isti problem, različni načini zapisa algoritma. | 4 | Algoritmi | 3 | O |
| 106 | Dijak prikaže različne oblike zapisov algoritma. | Pojem algoritma, več algoritmov za isti problem, različni načini zapisa algoritma. | 4 | Algoritmi | 3 | O |
| 107 | Dijak uporabi spremenljivko za predstavitev spreminjajočega se podatka: - določi ustrezni tip spremenljivke oz. tip vsebine (na primer celo število, decimalno število, niz) - rokuje s spremenljivko (priredi in spremeni vrednost, prebere vrednost, uporabi jo v ustreznih operacijah | Zaporedje ukazov, spremenljivke, branje/izpisovanje podatkovni tip, pretvarjanje med tipi, nizi (ne kot sest. PS). | 4 | Spremenljivke | 3 | O |
| 108 | Spreminja podatke enega tipa v drugega. (niz -> število, število -> niz, decimalno število -> celo število) | Zaporedje ukazov, spremenljivke, branje/izpisovanje podatkovni tip, pretvarjanje med tipi, nizi (ne kot sest. PS). | 4 | Spremenljivke | 3 | O |
| 109 | Dijak s primerom pokaže pomembnost vrstnega reda ukazov. | Zaporedje ukazov, spremenljivke, branje/izpisovanje podatkovni tip, pretvarjanje med tipi, nizi (ne kot sest. PS). | 4 | Algoritmi | 3 | O |
| 110 | Dijak sledi izvajanju algoritma in napove njegov izid. | Zaporedje ukazov, spremenljivke, branje/izpisovanje podatkovni tip, pretvarjanje med tipi, nizi (ne kot sest. PS). | 4 | Algoritmi | 3 | O |
| 111 | Dijak sestavlja preproste programe, s katerimi prebere podatke, jih uporabi za novo informacijo in informacijo izpiše. | Vhod kot zaporedje podatkov, ki jih program pridobi iz okolja. Izhod kot zaporedje podatkov, ki jih program posreduje okolici. Programi, ki preberejo vhod, ga obdelajo in proizvedejo izhod. | 4 | Spremenljivke | 3 | O |
| 112 | Sestavi program, kjer določen del kode izloči v podprogram/funkcijo in jo potem ustrezno kliče. | Funkcija (podprogram) kot poimenovan kos kode, posredovanje parametrov, vračanje vrednosti. | 4 | Modularnost | 3 | O |
| 113 | Razloži razliko med izpisovanjem rezultata v funkciji/podprogramu in vračanjem rezultata. | Funkcija (podprogram) kot poimenovan kos kode, posredovanje parametrov, vračanje vrednosti. | 4 | Modularnost | 3 | O |
| 114 | Ustvari program, ki se različno obnaša glede na vneseno vrednost podatka (npr. uporabi vejitev: če je podatek večji ali manjši od vrednosti 0, potem ...). Uporabi funkcije iz knjižnic. | Pogojni stavek, »knjižnice«. | 4 | Nadzor | 3 | O |
| 115 | Uporabi zanko, kjer vnaprej vemo število ponovitev ukazov. | Naštevalne/števne zanke. | 4 | Nadzor | 3 | O |
| 116 | Dijak prikaže primer problema, kjer ne vemo vnaprej, koliko ponovitev skupka ukazov bo potrebnih. | Zanke s pogojem. | 4 | Nadzor | 3 | O |
| 117 | Dijak razvije programe s postopkom, ki vključuje načrtovanje, zapisovanje programa, izvajanje, preizkušanje in odpravljanje neskladnosti z načrtom. | Načrtovanje zahtevnega programa – od problema v stvarnem svetu, preko modela, algoritma do kode. | 4 | Razvoj programov | 3 | O |
| 118 | Dijak pri načrtovanju definira problemske kriterije in omejitve ter funkcionalne specifikacije rešitve. | Načrtovanje zahtevnega programa – od problema v stvarnem svetu, preko modela, algoritma do kode. | 4 | Razvoj programov | 3 | O |
| 119 | Dijak program zapiše v skladu z načrtovanimi zahtevami. | Načrtovanje zahtevnega programa – od problema v stvarnem svetu, preko modela, algoritma do kode. | 4 | Razvoj programov | 3 | O |
| 120 | Otrok razume, da smo lahko v stiku z nekom ali nečim, kar ni poleg nas. | Digitalne naprave si lahko izmenjujejo podatke, če so povezane. Povezane so lahko na različne načine. Internet nam omogoča, da smo v stiku z nekom ali nečim, kar ni poleg nas. | 0 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 121 | Otrok razume, da si digitalne naprave izmenjujejo podatke, če so povezane. | Digitalne naprave si lahko izmenjujejo podatke, če so povezane. Povezane so lahko na različne načine. Internet nam omogoča, da smo v stiku z nekom ali nečim, kar ni poleg nas. | 0 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 122 | Otrok razume, da smo lahko povezani na različne načine (sprehajanje, vrvica in digitalna povezava). | Digitalne naprave si lahko izmenjujejo podatke, če so povezane. Povezane so lahko na različne načine. Internet nam omogoča, da smo v stiku z nekom ali nečim, kar ni poleg nas. | 0 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 123 | Otrok ve, da internet omogoča prenos digitalnih podatkov. | Digitalne naprave si lahko izmenjujejo podatke, če so povezane. Povezane so lahko na različne načine. Internet nam omogoča, da smo v stiku z nekom ali nečim, kar ni poleg nas. | 0 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 124 | Otrok razume, da smo lahko zavedeni, da ne komuniciramo s tisto osebo ali napravo, za katero mislimo, da komuniciramo z njo. | Ko komuniciramo po Internetu, smo lahko zavedeni, da ne komuniciramo s tisto osebo ali napravo, za katero mislimo, da komuniciramo z njo. | 0 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 125 | Otrok ve, da kibernetsko varnost lahko povečamo tako, da ne razkrivamo podatkov o sebi in svojih bližnjih, če zagotovo nismo prepričani, da komuniciramo s tisto osebo ali napravo, za katero mislimo, da komuniciramo. | Ko komuniciramo po Internetu, smo lahko zavedeni, da ne komuniciramo s tisto osebo ali napravo, za katero mislimo, da komuniciramo z njo. | 0 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 126 | Otrok ve, da lahko kibernetsko varnost povečamo z overovitvijo sogovornika, ki jo lahko izvedemo z uporabo gesel. | Ko komuniciramo po Internetu, smo lahko zavedeni, da ne komuniciramo s tisto osebo ali napravo, za katero mislimo, da komuniciramo z njo. | 0 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 127 | Učenec ve, da lahko računalniška omrežja služijo povezovanju ljudi, krajev, informacij in idej. | Računalniška omrežja lahko služijo povezovanju ljudi, krajev, informacij in idej. Internet omogoča ljudem, da se povezujejo z drugimi ljudmi ob uporabi številnih povezovalnih točk. | 1 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 128 | Učenec ve, da lahko internet omogoča ljudem, da se povezujejo z drugimi ljudmi ob uporabi številnih povezovalnih točk. | Računalniška omrežja lahko služijo povezovanju ljudi, krajev, informacij in idej. Internet omogoča ljudem, da se povezujejo z drugimi ljudmi ob uporabi številnih povezovalnih točk. | 1 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 129 | Učenec ve, da naprave ali informacije zaščitimo tako, da dostop njih omejimo - omogočimo dostop le izbranim uporabnikom/odjemalcem. To naredimo z uporabo ustreznih overovitvenih (avtentikacijskih) ukrepov (npr. močnih gesel, skupne skrivnosti). Učenec ve, da lahko kibernetsko varnost povečamo z overovitvijo sogovornika, ki jo lahko izvedemo z uporabo gesel. | Povezovanje naprav v omrežje oziroma v Internet prinaša veliko prednosti, ker lahko preprosto ponudimo podatke, informacijo oz. napravo velikemu številu uporabnikov/odjemalcev. Ker želimo omejiti dostop do informacij/naprave samo za nekatere uporabnike/odjemalce moramo le te ustrezno overoviti (avtentikacijske), da nam drugi ne ukradejo informacij oz. prevzamejo naprave. | 1 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 130 | Dijak prepozna različne načine avtentikacije za dostop do različnih storitev in kritično ocenjuje njihovo varnost in učinkovitost. | Osnovna varnost pri uporabi storitev na internetu | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 131 | Dijak se zaveda pomena izbire dobrega »močnega« gesla in navede primer zanj. | Osnovna varnost pri uporabi storitev na internetu | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 132 | Dijak utemelji pomen večfaktorske avtentikacije in njen vpliv na izboljšanje varnosti prijave. | Osnovna varnost pri uporabi storitev na internetu | 4 | Kibernetska varnost | 4 | N |
| 133 | Dijak prepozna različne tipe osebnih podatkov. | Osnovna varnost pri uporabi storitev na internetu | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 134 | Dijak osebne podatke opredeli kot bolj ali manj občutljive in prepozna tveganja pri njihovi objavi. | Osnovna varnost pri uporabi storitev na internetu | 4 | Kibernetska varnost | 4 | N |
| 135 | Dijak prepozna bolj in manj varne storitve. | Osnovna varnost pri uporabi storitev na internetu | 4 | Kibernetska varnost | 4 | N |
| 136 | Dijak prepozna motive za krajo identitete in njihove posledice. | Različni tipi napadov: napadi na uporabnika in napadi na storitev | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 137 | Dijak pozna različne tipe napadov na storitev. | Različni tipi napadov: napadi na uporabnika in napadi na storitev | 4 | Kibernetska varnost | 4 | N |
| 138 | Dijak prepozna, da napade lahko do neke mere preprečimo ali omilimo s tehničnimi ukrepi. | Zagotavljanje zanesljivosti in zaščita podatkov | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 139 | Dijak zna zakriti podatke s šifriranjem. | Zagotavljanje zanesljivosti in zaščita podatkov | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 140 | Dijak se zaveda pomena zanesljivega delovanja storitve in pozna ukrepe, s katerim lahko zanesljivost zvišujemo. | Zagotavljanje zanesljivosti in zaščita podatkov | 4 | Kibernetska varnost | 4 | N |
| 141 | Dijak opiše pojem digitalnega potrdila in namen njegove uporabe. | Digitalna potrdila in šifriranje v aplikacijskih storitvah | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 142 | Dijak zna zagotoviti celovitost podatkov s podpisovanjem. | Digitalna potrdila in šifriranje v aplikacijskih storitvah | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 143 | Dijak zna preveriti, ali je komunikacija med spletnim brskalnikom in spletnim strežnikom šifrirana ter parametre šifriranja. | Digitalna potrdila in šifriranje v aplikacijskih storitvah | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 144 | Dijak pozna različne tehnologije za vzpostavljanje povezav. | Struktura internetnega omrežja | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 145 | Dijak pozna osnovne pojme topologije računalniških omrežij. | Struktura internetnega omrežja | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 146 | Dijak razloži pojem paketa in se zaveda, da je v paketu informacija, ki jo prenaša in informacija kako naj prenaša to informacijo. | Arhitektura plasti | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 147 | Dijak ve, da informacija o načinu prenosa vsebuje naslov mreže in naslov prejemnika v mreži. | Arhitektura plasti | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 148 | Dijak prepozna koncept usmerjanja, kjer se paketi usmerjajo proti mreži prejemnika po najboljših močeh. | Arhitektura plasti | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 149 | Dijak ve, da je protokol oblika pogovora med odjemalcem in prejemnikom sporočila (entitetni par). | Strežniki in odjemalci, brskalnik in HTTP | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 150 | Dijak zna navesti in pojasniti različne vloge in delovanje članov entitetnega para. | Strežniki in odjemalci, brskalnik in HTTP | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 151 | Dijak prepozna, kako se združuje vire (strežnike) v zmogljivejše celote storitvene infrastrukture. | Nestandardne aplikacijske storitve - oblak in družabna omrežja, masovne online igre, poraba energije in trajnostni vidiki infrastrukture (elektrike, vode – ogljični odtis) | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 152 | Dijak našteje in pojasni različne vrste in oblike (IPv4 in IPv6) naslavljanja in pošiljanja paketov: enemu naslovniku (unicast), vsem naslovnikom (broadcast), določeni množici naslovnikov (multicast). | Naslovi in naslavljanje, IPv4 in IPv6 | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 153 | Dijak pojasni problem dodeljevanja naslova (DHCP) in ponarejanje naslova. | Naslovi in naslavljanje, IPv4 in IPv6 | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | N |
| 154 | Dijak pojasni ustroj in delovanje domačega omrežja. | Domače omrežje | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 155 | Dijak pojasni, kaj je filtriranje vhodnega in izhodnega prometa s požarnimi pregradami. | Domače omrežje | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | N |
| 156 | Otrok razume, da lahko digitalno napravo uporablja za zabavo in za učenje. | Digitalno tehnologijo lahko uporabljamo ne samo za zabavo, ampak tudi za ustvarjanje (npr. slike, glasbo). | 0 | Kultura | 5 | O |
| 157 | Otrok ustvarjalno uporablja digitalno napravo. | Digitalno tehnologijo lahko uporabljamo ne samo za zabavo, ampak tudi za ustvarjanje (npr. slike, glasbo). | 0 | Kultura | 5 | O |
| 158 | Otrok uporablja digitalno napravo za učenje. | Digitalno tehnologijo lahko uporabljamo ne samo za zabavo, ampak tudi za ustvarjanje (npr. slike, glasbo). | 0 | Kultura | 5 | O |
| 159 | Otrok razume, da se lahko s pomočjo digitalnih naprav povežemo z ljudmi. | Računalniške naprave lahko vplivajo na naše odnose z drugimi: lahko se povežemo hitreje ali pa se povezuje z nami nekdo, s komer se ne želimo spoznati. | 0 | Socialne interakcije | 5 | O |
| 160 | Otrok razume, da se lahko z nami poveže tudi nekdo, s komer ne želimo vzpostaviti stika. | Računalniške naprave lahko vplivajo na naše odnose z drugimi: lahko se povežemo hitreje ali pa se povezuje z nami nekdo, s komer se ne želimo spoznati. | 0 | Socialne interakcije | 5 | O |
| 161 | Otrok s pomočjo odraslega presoja prednosti in pomanjkljivosti rabe digitalnih naprav. | Digitalna tehnologija sama po sebi ni ne dobra ne slaba. Njena uporaba pa je lahko dobra ali slaba. Komunikacija s prijatelji je dobra, slabo pa je, če prepošiljamo nekaj, za kar nimamo pravice. Škodljivo je tudi pošiljanje svojih fotografij ali pogovor z neznanci, kar je treba prepoznati, sporočiti odraslim in se mu izogibati. | 0 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
| 162 | Otrok s pomočjo odraslega lahko za isto napravo poišče primer dobre in slabe rabe digitalne naprave. | Digitalna tehnologija sama po sebi ni ne dobra ne slaba. Njena uporaba pa je lahko dobra ali slaba. Komunikacija s prijatelji je dobra, slabo pa je, če prepošiljamo nekaj, za kar nimamo pravice. Škodljivo je tudi pošiljanje svojih fotografij ali pogovor z neznanci, kar je treba prepoznati, sporočiti odraslim in se mu izogibati. | 0 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
| 163 | Učenec razume, da lahko digitalno napravo uporablja za zabavo in za učenje. | Računalniška tehnologija je spremenila način življenja in dela ljudi na bolje pa tudi na slabše. Računalniška orodja lahko uporabljamo za zabavo in tudi za ustvarjanje, pri tem pa lahko vplivajo tako na naše odnose z drugimi kot tudi na naš način življenja. | 1 | Kultura | 5 | O |
| 164 | Učenec izbere ustrezno digitalno orodje in zna pojasniti izbiro orodja za določen namen/ kreiranje nečesa, za reševanje nekega problema s pomočjo digitalnega orodja. | Računalniška tehnologija je spremenila način življenja in dela ljudi na bolje pa tudi na slabše. Računalniška orodja lahko uporabljamo za zabavo in tudi za ustvarjanje, pri tem pa lahko vplivajo tako na naše odnose z drugimi kot tudi na naš način življenja. | 1 | Kultura | 5 | O |
| 165 | Učenec razume, da je digitalna tehnologija spremenila naš način življenja in pozna njene vplive na naše odnose z drugimi. | Računalniška tehnologija je spremenila način življenja in dela ljudi na bolje pa tudi na slabše. Računalniška orodja lahko uporabljamo za zabavo in tudi za ustvarjanje, pri tem pa lahko vplivajo tako na naše odnose z drugimi kot tudi na naš način življenja. | 1 | Kultura | 5 | O |
| 166 | Učenec razume, da je raba digitalne tehnologije spremenila način komuniciranja med ljudmi na dober in slab način. | Računalništvo je spremenilo način komuniciranja med ljudmi na dober in slab način. Ljudje imajo lahko dostop do informacij in drug do drugega takoj, kjer koli in kadar koli, vendar so izpostavljeni tveganju kibernetskega ustrahovanja in zmanjšane zasebnosti. | 1 | Socialne interakcije | 5 | O |
| 167 | Učenec prepozna z digitalno komunikacijo povezana tveganja kot so (spletno) prisluškovanje, lažno predstavljanje, pa vse do ustrahovanja in zmanjšanja zasebnosti. | Računalništvo je spremenilo način komuniciranja med ljudmi na dober in slab način. Ljudje imajo lahko dostop do informacij in drug do drugega takoj, kjer koli in kadar koli, vendar so izpostavljeni tveganju kibernetskega ustrahovanja in zmanjšane zasebnosti. | 1 | Socialne interakcije | 5 | O |
| 168 | Učenec razume, kako uporaba digitalne tehnologije pomaga ali škoduje njim ali drugim. | Ljudje uporabljajo računalniško tehnologijo na načine, ki lahko pomagajo ali škodujejo njim ali drugim. Škodljivo vedenje, kot je deljenje zasebnih informacij in interakcija z neznanci, je treba prepoznati in se mu izogibati. | 1 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
| 169 | Učenec prepozna škodljivo vedenje, kot je deljenje zasebnih informacij in interakcija z neznanci. | Ljudje uporabljajo računalniško tehnologijo na načine, ki lahko pomagajo ali škodujejo njim ali drugim. Škodljivo vedenje, kot je deljenje zasebnih informacij in interakcija z neznanci, je treba prepoznati in se mu izogibati. | 1 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
| 170 | Učenec se uči odgovornih varnih načinov uporabe digitalnih naprav in interneta. | Ljudje uporabljajo računalniško tehnologijo na načine, ki lahko pomagajo ali škodujejo njim ali drugim. Škodljivo vedenje, kot je deljenje zasebnih informacij in interakcija z neznanci, je treba prepoznati in se mu izogibati. | 1 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
| 171 | Dijak pokaže in razloži nekaj primerov, kjer je smiselna organizacija podatkov v tabeli | Tabela kot indeksirano zaporedje spremenljivk istega tipa. | 4 | Spremenljivke | 3 | P |
| 172 | Dijak reši problem, ki zahteva, da obdelamo vse podatke v tabeli in to razloži. | Tabela kot indeksirano zaporedje spremenljivk istega tipa. | 4 | Spremenljivke | 3 | P |
| 173 | Dijak prikaže primer problema, kjer je za rešitev problema potrebna zanka v zanki in gnezdeni vejitveni stavek. | Gnezdene zanke/vejitveni stavki | 4 | Nadzor | 3 | P |
| 174 | Dijak program preizkuša in odpravi vsa neskladja z načrtom. | Testiranje, dokumentiranje, primerjanje algoritmov (čas izvajanja). | 4 | Razvoj programov | 3 | P |
| 175 | Dijak demonstrira primer dveh (ali več) algoritmov za isti problem, ki nad istimi podatki zahtevata(jo) različne čase izvajanja in zna to razložiti. | Testiranje, dokumentiranje, primerjanje algoritmov (čas izvajanja). | 4 | Algoritmi | 3 | P |
| 176 | Dijak uporablja in razloži nekaj tipičnih pristopov pri razvoju algoritmov - pregledovanje, deli in vladaj, požrešna metoda, rekurzija, sestopanje, … | Poznavanje pogostih algoritmov, poznavanje strategij razvoja algoritmov | 4 | Algoritmi | 3 | D |
| 177 | Demonstrira uporabo orodij za razvoj programov. | Razvoj kompleksnih programov, knjižnice ter orodja za urejanje in obvladovanje sestavnih delov | 4 | Razvoj programov | 3 | D |
| 178 | Dijak pokaže, da zna poiskati in uporabiti ustrezno knjižnico, ki reši kak del problema. | Razvoj kompleksnih programov, knjižnice ter orodja za urejanje in obvladovanje sestavnih delov | 4 | Razvoj programov | 3 | D |
| 179 | Učenec razume, kako študija interakcije prispeva k izboljšanju zasnove vmesnika in uporabniške izkušnje. | Interakcija med ljudmi in računalniškimi napravami prinaša prednosti, slabosti in nenamerne posledice. Študija interakcije človek- računalnik lahko izboljša zasnovo naprav in razširi človeške sposobnosti. | 3 | Naprave | 1 | O |
| 180 | Učenec razume kako na sistematičen način ugotoviti potrebe uporabnika in razume v uporabnika usmerjeno oblikovanje. | Interakcija med ljudmi in računalniškimi napravami prinaša prednosti, slabosti in nenamerne posledice. Študija interakcije človek- računalnik lahko izboljša zasnovo naprav in razširi človeške sposobnosti. | 3 | Naprave | 1 | O |
| 181 | Učenec razume strukturo in delovanje računalniškega sistema, ki je zgrajen v skladu s Von Neumanovo arhitekturo. | Zmogljivost računalniškega sistema določata strojna in programska oprema. Pri oblikovanju ali izbiranju računalniškega sistema moramo upoštevati več vidikov in možnih kompromisov, kot so funkcionalnosti, stroški, velikost, hitrost, dostopnost in estetika. | 3 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 182 | Učenec razume, da večji zunanji pomnilnik lahko hrani večjo količino podatkov, kar naredi sistem zmogljivejši. | Zmogljivost računalniškega sistema določata strojna in programska oprema. Pri oblikovanju ali izbiranju računalniškega sistema moramo upoštevati več vidikov in možnih kompromisov, kot so funkcionalnosti, stroški, velikost, hitrost, dostopnost in estetika. | 3 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 183 | Učenec razume, da procesor sistema, ki ima večjo frekvenco sistemske ure, praviloma lahko izvede več ukazov v isti časovni enoti, kar naredi sistem zmogljivejši. | Zmogljivost računalniškega sistema določata strojna in programska oprema. Pri oblikovanju ali izbiranju računalniškega sistema moramo upoštevati več vidikov in možnih kompromisov, kot so funkcionalnosti, stroški, velikost, hitrost, dostopnost in estetika. | 3 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 184 | Učenec razume, da se na sistemu, ki ima sicer enako sistemsko uro in večji zunanji pomnilnik, a manjši delovni pomnilnik, lahko aplikacija izvaja počasneje. | Zmogljivost računalniškega sistema določata strojna in programska oprema. Pri oblikovanju ali izbiranju računalniškega sistema moramo upoštevati več vidikov in možnih kompromisov, kot so funkcionalnosti, stroški, velikost, hitrost, dostopnost in estetika. | 3 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 185 | Učenec razume, da je čas izvajanja aplikacije odvisen od števila ukazov, ki jih izvede aplikacija. | Zmogljivost računalniškega sistema določata strojna in programska oprema. Pri oblikovanju ali izbiranju računalniškega sistema moramo upoštevati več vidikov in možnih kompromisov, kot so funkcionalnosti, stroški, velikost, hitrost, dostopnost in estetika. | 3 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 186 | Učenec razume, da računalniške sisteme in njihovo funkcionalnost vrednotimo in primerjamo po različnih lastnostih. | Zmogljivost računalniškega sistema določata strojna in programska oprema. Pri oblikovanju ali izbiranju računalniškega sistema moramo upoštevati več vidikov in možnih kompromisov, kot so funkcionalnosti, stroški, velikost, hitrost, dostopnost in estetika. | 3 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
| 187 | Učenec zna utemeljiti strategijo iskanja in odpravljanja težav na podlagi arhitekture in delovanja sistema. | Celovito odpravljanje težav zahteva poznavanje računalniških naprav in njihovega delovanja. Identificiranje vira težav v delovanju naprav ali več povezanih naprav zahteva sistematičen pristop. | 3 | Odpravljanje težav | 1 | O |
| 188 | Učenec zna sestaviti načrt za sistematično odkrivanje vira težav računalniškega sistema. | Celovito odpravljanje težav zahteva poznavanje računalniških naprav in njihovega delovanja. Identificiranje vira težav v delovanju naprav ali več povezanih naprav zahteva sistematičen pristop. | 3 | Odpravljanje težav | 1 | O |
| 189 | Učenec zna na osnovi obravnavanega problema (dogodka) opredeliti, kakšne in na kakšen način (oz. s katerimi orodji) bo zbiral podatke. | Za zbiranje podatkov načrtujemo različne algoritme in orodja. Pri avtomatiziranem zbiranju podatkov se le-ti pretvarjajo v oblike, ki jih računalnik lahko obdeluje. Tako je potrebno, na primer, podatke iz analognega senzorja pretvoriti v digitalno obliko. Na metodo, ki se uporablja za avtomatizacijo zbiranja podatkov, vplivata razpoložljivost orodij in namen uporabe podatkov. | 3 | Zbiranje | 2 | O |
| 190 | Učenec razume, da se podatki pri zbiranju preoblikujejo v obliko, ki jo lahko računalnik nadalje obdeluje. | Za zbiranje podatkov načrtujemo različne algoritme in orodja. Pri avtomatiziranem zbiranju podatkov se le-ti pretvarjajo v oblike, ki jih računalnik lahko obdeluje. Tako je potrebno, na primer, podatke iz analognega senzorja pretvoriti v digitalno obliko. Na metodo, ki se uporablja za avtomatizacijo zbiranja podatkov, vplivata razpoložljivost orodij in namen uporabe podatkov. | 3 | Zbiranje | 2 | O |
| 191 | Učenec razume, da so orodja za zbiranje določenih vrst podatkov lahko manj dostopna (cenovno, zaradi nepoznavanja uporabe ipd.) ter je zato potrebno za zbiranje teh podatkov najti alternativno metodo. | Za zbiranje podatkov načrtujemo različne algoritme in orodja. Pri avtomatiziranem zbiranju podatkov se le-ti pretvarjajo v oblike, ki jih računalnik lahko obdeluje. Tako je potrebno, na primer, podatke iz analognega senzorja pretvoriti v digitalno obliko. Na metodo, ki se uporablja za avtomatizacijo zbiranja podatkov, vplivata razpoložljivost orodij in namen uporabe podatkov. | 3 | Zbiranje | 2 | O |
| 192 | Učenec razume, da na način shranjevanja podatkov vpliva nivo podrobnosti. | Podatki so lahko shranjeni na različne načine, saj na to poleg vrste (tipa) podatkov vpliva tudi nivo podrobnosti. Na podatke, ki so shranjeni lahko gledamo na različnih nivojih, od višjih, kot so tabele, ki jih prikazujejo programi, do nižjih, kot je fizično shranjevanje bitov. Programska okolja spreminjajo nižjenivojske predstavitve v oblike, ki jih lahko razumemo ljudje. | 3 | Shranjevanje | 2 | O |
| 193 | Učenec zna poudariti oz. razkriti povezave med podatki z njihovim preoblikovanjem. | Podatki so lahko shranjeni na različne načine, saj na to poleg vrste (tipa) podatkov vpliva tudi nivo podrobnosti. Na podatke, ki so shranjeni lahko gledamo na različnih nivojih, od višjih, kot so tabele, ki jih prikazujejo programi, do nižjih, kot je fizično shranjevanje bitov. Programska okolja spreminjajo nižjenivojske predstavitve v oblike, ki jih lahko razumemo ljudje. | 3 | Shranjevanje | 2 | O |
| 194 | Učenec zna odpraviti napake v podatkih z njihovim preoblikovanjem. | Podatki so lahko shranjeni na različne načine, saj na to poleg vrste (tipa) podatkov vpliva tudi nivo podrobnosti. Na podatke, ki so shranjeni lahko gledamo na različnih nivojih, od višjih, kot so tabele, ki jih prikazujejo programi, do nižjih, kot je fizično shranjevanje bitov. Programska okolja spreminjajo nižjenivojske predstavitve v oblike, ki jih lahko razumemo ljudje. | 3 | Shranjevanje | 2 | O |
| 195 | Učenec z računalniškimi modeli simulira preproste dogodke, preverja teorije in sklepe. | Z računalniškimi modeli lahko simuliramo dogodke, preverjamo teorije oziroma hipoteze in sklepe ali izdelujemo napovedi na podlagi manjše ali večje količine podatkov. Računalniški modeli so abstrakcije, izdelane na podlagi podatkov z namenom, da izpostavijo ključne značilnosti in povezave v sistemu. Novi podatki omogočajo postopno izboljševanje modelov. | 3 | Sklepanje in modeliranje | 2 | O |
| 196 | Učenec na osnovi podatkov gradi modele za izdelovanje napovedi in prepoznavanje vzorcev v podatkih. | Z računalniškimi modeli lahko simuliramo dogodke, preverjamo teorije oziroma hipoteze in sklepe ali izdelujemo napovedi na podlagi manjše ali večje količine podatkov. Računalniški modeli so abstrakcije, izdelane na podlagi podatkov z namenom, da izpostavijo ključne značilnosti in povezave v sistemu. Novi podatki omogočajo postopno izboljševanje modelov. | 3 | Sklepanje in modeliranje | 2 | O |
| 197 | Učenec razume, da algoritmi določajo, na kakšen način komuniciramo z računalnikom za rešitev problema. | Algoritmi vplivajo na to, kako ljudje komunicirajo z računalniki in kako se računalniki odzivajo. Ljudje načrtujejo algoritme, ki jih je mogoče posplošiti na številne situacije. Dobro berljivim algoritmom je enostavneje slediti in jih je lažje testirati in razhroščevati. | 3 | Algoritmi | 3 | O |
| 198 | Učenec razume, da se stvarni problem za potrebe reševanja v računalniško informacijskem svetu modelira v računalniško informacijski problem, za rešitev katerega načrtujemo algoritem. | Algoritmi vplivajo na to, kako ljudje komunicirajo z računalniki in kako se računalniki odzivajo. Ljudje načrtujejo algoritme, ki jih je mogoče posplošiti na številne situacije. Dobro berljivim algoritmom je enostavneje slediti in jih je lažje testirati in razhroščevati. | 3 | Algoritmi | 3 | O |
| 199 | Učenec razume, da lahko že obstoječe algoritme uporabimo pri reševanju različnih problemov. | Algoritmi vplivajo na to, kako ljudje komunicirajo z računalniki in kako se računalniki odzivajo. Ljudje načrtujejo algoritme, ki jih je mogoče posplošiti na številne situacije. Dobro berljivim algoritmom je enostavneje slediti in jih je lažje testirati in razhroščevati. | 3 | Algoritmi | 3 | O |
| 200 | Učenec razume, da je dobro berljivim algoritmom enostavneje slediti, jih je lažje testirati in v zapisu najti napake (razhroščevati). | Algoritmi vplivajo na to, kako ljudje komunicirajo z računalniki in kako se računalniki odzivajo. Ljudje načrtujejo algoritme, ki jih je mogoče posplošiti na številne situacije. Dobro berljivim algoritmom je enostavneje slediti in jih je lažje testirati in razhroščevati. | 3 | Algoritmi | 3 | O |
| 201 | Učenec zna oblikovati nabor testnih primerov, s katerimi sledi in preverja delovanje algoritma. | Algoritmi vplivajo na to, kako ljudje komunicirajo z računalniki in kako se računalniki odzivajo. Ljudje načrtujejo algoritme, ki jih je mogoče posplošiti na številne situacije. Dobro berljivim algoritmom je enostavneje slediti in jih je lažje testirati in razhroščevati. | 3 | Algoritmi | 3 | O |
| 202 | Učenec razume, da programerji ustvarjajo spremenljivke s smiselnim imenom (identifikator) za shranjevanje podatkovnih vrednosti. | Programerji ustvarjajo spremenljivke, da bi vanje shranjevali podatkovne vrednosti izbranih tipov. Vsaki spremenljivki priredimo smiseln identifikator (ime), da lahko preko njega dostopamo do pripadajoče vrednosti in na njej izvajamo operacije. Spremenljivke omogočajo prožnost, potrebno za predstavitev različnih situacij, obdelavo različnih množic podatkov in pripravo raznovrstnih izhodov. | 3 | Spremenljivke | 3 | O |
| 203 | Učenec pozna različne tipe podatkovnih vrednosti, ki omogočajo prožno predstavitev različnih situacij in pripravo raznovrstnih izhodov. | Programerji ustvarjajo spremenljivke, da bi vanje shranjevali podatkovne vrednosti izbranih tipov. Vsaki spremenljivki priredimo smiseln identifikator (ime), da lahko preko njega dostopamo do pripadajoče vrednosti in na njej izvajamo operacije. Spremenljivke omogočajo prožnost, potrebno za predstavitev različnih situacij, obdelavo različnih množic podatkov in pripravo raznovrstnih izhodov. | 3 | Spremenljivke | 3 | O |
| 204 | Učenci na osnovi izbora in kombinacije krmilnih konstruktov znajo doseči kompleksnejše delovanje programa. | Programerji izbirajo in kombinirajo krmilne konstrukte, kot so zanke, odzivniki na dogodke in pogojni stavki, da lahko dosežejo kompleksnejše obnašanje programa. | 3 | Nadzor | 3 | O |
| 205 | Učenec zna uporabiti funkcijo (podprogram), ki je že napisana. | Programi uporabljajo podprograme (procedure), da organizirajo kodo, skrivajo implementacijske podrobnosti in olajšajo ponovno uporabo kode. Podprogramom lahko v drugih programih spremenimo namen. Z uporabo parametrov v podprogramih lahko posplošimo obnašanje in povečamo možnosti za ponovno uporabo kode. | 3 | Modularnost | 3 | O |
| 206 | Učenec zna napisati funkcijo (podprogram), ki ima določeno funkcionalnost. | Programi uporabljajo podprograme (procedure), da organizirajo kodo, skrivajo implementacijske podrobnosti in olajšajo ponovno uporabo kode. Podprogramom lahko v drugih programih spremenimo namen. Z uporabo parametrov v podprogramih lahko posplošimo obnašanje in povečamo možnosti za ponovno uporabo kode. | 3 | Modularnost | 3 | O |
| 207 | Učenec za rešitev problema zna poiskati kodo, ki reši soroden problem in jo preoblikuje v kodo, ki reši njegov problem. | Programi uporabljajo podprograme (procedure), da organizirajo kodo, skrivajo implementacijske podrobnosti in olajšajo ponovno uporabo kode. Podprogramom lahko v drugih programih spremenimo namen. Z uporabo parametrov v podprogramih lahko posplošimo obnašanje in povečamo možnosti za ponovno uporabo kode. | 3 | Modularnost | 3 | O |
| 208 | Učenec zna za problem, ki ga rešuje oblikovati uporabniške zgodbe. | Pri načrtovanju smiselnih rešitev, namenjenih drugim, definiramo problemske kriterije in omejitve, pri čemer skrbno upoštevamo različne potrebe in želje skupnosti, in preverimo, ali so kriteriji in omejitve izpolnjeni. | 3 | Razvoj programov | 3 | O |
| 209 | Učenec zna na podlagi uporabniške zgodbe, njenih omejitev in kriterijev preveriti, ali je rešitev problema ustrezna. | Pri načrtovanju smiselnih rešitev, namenjenih drugim, definiramo problemske kriterije in omejitve, pri čemer skrbno upoštevamo različne potrebe in želje skupnosti, in preverimo, ali so kriteriji in omejitve izpolnjeni. | 3 | Razvoj programov | 3 | O |
| 210 | Učenec razume, da je pošiljanje informacij ena od storitev, ki jih nudi omrežje in da za rabo le-te potrebujemo nedvoumna pravila, ki jih imenujemo protokol. | Računalniki prejemajo in pošiljajo informacijo upoštevaje zbirko pravil, ki jih imenujemo protokoli. Protokoli določajo, kako naj sporočila, ki jih pošiljamo med računalniki, izgledajo in na kakšen način so poslana. Upoštevanje zahtev kot so varnost, hitrost ali zanesljivost določa najboljšo pot za pošiljanje in sprejemanje podatkov. | 3 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 211 | Učenec spoznava, da je za izpolnjevanje storitve prenosa informacij potrebno sodelovanje naprav v omrežju, ki morajo med seboj komunicirati, za kar uporabljajo svoj protokol. | Računalniki prejemajo in pošiljajo informacijo upoštevaje zbirko pravil, ki jih imenujemo protokoli. Protokoli določajo, kako naj sporočila, ki jih pošiljamo med računalniki, izgledajo in na kakšen način so poslana. Upoštevanje zahtev kot so varnost, hitrost ali zanesljivost določa najboljšo pot za pošiljanje in sprejemanje podatkov. | 3 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 212 | Učenec razume, da ker paketi lahko od pošiljatelja do prejemnika potujejo po različnih poteh, lahko pridejo do iste naprave tudi večkrat. | Računalniki prejemajo in pošiljajo informacijo upoštevaje zbirko pravil, ki jih imenujemo protokoli. Protokoli določajo, kako naj sporočila, ki jih pošiljamo med računalniki, izgledajo in na kakšen način so poslana. Upoštevanje zahtev kot so varnost, hitrost ali zanesljivost določa najboljšo pot za pošiljanje in sprejemanje podatkov. | 3 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 213 | Učenec ve, da podatke ščitimo na dva načina, in sicer tam, kjer so shranjeni (pred krajo) ter med prenosom v omrežju. | Informacijo, ki je poslana preko omrežij, lahko zaščitimo pred nepooblaščenim dostopom in spreminjanjem. To počnemo na različne načine, kot je šifriranje, da ohranimo zaupnost in omejimo dostop ter zagotovimo celovitost podatkov. Varnostni ukrepi za varovanje informacije, ki je na voljo na spletu, naslavljajo varovanje pred nevarnostjo vdorov v osebne in zasebne podatke. | 3 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 214 | Učenec razume, da med prenosom podatkov dostopa do podatkov ne moremo preprečiti in zato vsebino ščitimo s šifriranjem. | Informacijo, ki je poslana preko omrežij, lahko zaščitimo pred nepooblaščenim dostopom in spreminjanjem. To počnemo na različne načine, kot je šifriranje, da ohranimo zaupnost in omejimo dostop ter zagotovimo celovitost podatkov. Varnostni ukrepi za varovanje informacije, ki je na voljo na spletu, naslavljajo varovanje pred nevarnostjo vdorov v osebne in zasebne podatke. | 3 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 215 | Učenec razume, da, ker lahko vsakdo dostopa do podatkov pri prenosu, jih lahko tudi spreminja, kar je potrebno preprečiti. | Informacijo, ki je poslana preko omrežij, lahko zaščitimo pred nepooblaščenim dostopom in spreminjanjem. To počnemo na različne načine, kot je šifriranje, da ohranimo zaupnost in omejimo dostop ter zagotovimo celovitost podatkov. Varnostni ukrepi za varovanje informacije, ki je na voljo na spletu, naslavljajo varovanje pred nevarnostjo vdorov v osebne in zasebne podatke. | 3 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 216 | Učenec prepoznava in opiše, na katere vsakodnevne dejavnosti vpliva napredek na področju digitalne tehnologije in kako. | Napredek na področju računalniške tehnologije spreminja vsakodnevne dejavnosti ljudi. Družba mora iskati kompromise zaradi vse večje globalizacije in avtomatizacije, ki ju prinaša računalništvo. | 3 | Kultura | 5 | O |
| 217 | Učenec razume, da globalizacija ustvarja zaposlitve, ki prečkajo nacionalne meje. | Napredek na področju računalniške tehnologije spreminja vsakodnevne dejavnosti ljudi. Družba mora iskati kompromise zaradi vse večje globalizacije in avtomatizacije, ki ju prinaša računalništvo. | 3 | Kultura | 5 | O |
| 218 | Učenec kritično ovrednoti prednosti in slabosti globalizacije in avtomatizacije, ki ju prinaša napredek digitalne tehnologije. | Napredek na področju računalniške tehnologije spreminja vsakodnevne dejavnosti ljudi. Družba mora iskati kompromise zaradi vse večje globalizacije in avtomatizacije, ki ju prinaša računalništvo. | 3 | Kultura | 5 | O |
| 219 | Učenec razume, da se je spletno piratstvo povečalo zaradi preprostega prehajanja med državnimi in pravnimi sistemi. | Napredek na področju računalniške tehnologije spreminja vsakodnevne dejavnosti ljudi. Družba mora iskati kompromise zaradi vse večje globalizacije in avtomatizacije, ki ju prinaša računalništvo. | 3 | Kultura | 5 | O |
| 220 | Tehnologija omogoča, da lahko človek vpraša na globalni ravni za mnenje o problemu, na katerega je naletel, ali pa deli svoje lastne izkušnje in mnenja. | Ljudje se lahko prek različnih komunikacijskih platform, ki jih omogoča računalništvo, kot so družabna omrežja in mediji, organizirajo in sodelujejo pri vprašanjih in temah, ki jih zanimajo. Te interakcije omogočajo, da se vprašanja obravnavajo z več vidikov različnih javnosti. | 3 | Socialne interakcije | 5 | O |
| 221 | Tehnologija nudi okolje za razpravo, ki pa lahko postane zelo omejena v primeru neraznolikih udeležencev. | Ljudje se lahko prek različnih komunikacijskih platform, ki jih omogoča računalništvo, kot so družabna omrežja in mediji, organizirajo in sodelujejo pri vprašanjih in temah, ki jih zanimajo. Te interakcije omogočajo, da se vprašanja obravnavajo z več vidikov različnih javnosti. | 3 | Socialne interakcije | 5 | O |
| 222 | Učenec zna kritično presojati izvirnost elektronske pošte. | Obstaja kompromis med tem, ali so neki podatki javni ali zasebni in varni. Ljudi je mogoče prevarati, da razkrijejo osebne podatke, sploh če je o njih na spletu na voljo več javnih informacij. | 3 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
| 223 | Učenec se zaveda, da ima večjo verjetnost, da bo tarča spletnega napada, če so njegovi osebni podatki objavljeni na spletu. | Obstaja kompromis med tem, ali so neki podatki javni ali zasebni in varni. Ljudi je mogoče prevarati, da razkrijejo osebne podatke, sploh če je o njih na spletu na voljo več javnih informacij. | 3 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
| 224 | Učenec zna pojasniti, kako avtentikacijski ukrepi ovirajo dostop nepooblaščenim uporabnikom, ter bo znal oceniti prednosti in slabosti različnih metod avtentikacije. | Obstaja kompromis med tem, ali so neki podatki javni ali zasebni in varni. Ljudi je mogoče prevarati, da razkrijejo osebne podatke, sploh če je o njih na spletu na voljo več javnih informacij. | 3 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
| 225 | Učenec ve, da se informacija lahko prenaša bodisi po fizičnem mediju bodisi po brezžični povezavi. | Informacija potrebuje za pošiljanje oziroma prejemanje fizični medij ali brezžično povezavo, od katerih so nekatere povezave primernejše od drugih. Posredovana informacija je najprej razdeljena v manjše koščke, ki jih imenujemo paketi in potujejo neodvisno drugo od drugega, vendar se pri prejemniku ponovno združijo. Za to, da paketi pravilno potujejo po omrežju skrbijo usmerjevalniki in stikala. | 2 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 226 | Učenec ve, da so nekateri mediji za komunikacijo primernejši kot drugi. | Informacija potrebuje za pošiljanje oziroma prejemanje fizični medij ali brezžično povezavo, od katerih so nekatere povezave primernejše od drugih. Posredovana informacija je najprej razdeljena v manjše koščke, ki jih imenujemo paketi in potujejo neodvisno drugo od drugega, vendar se pri prejemniku ponovno združijo. Za to, da paketi pravilno potujejo po omrežju skrbijo usmerjevalniki in stikala. | 2 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 227 | Učenec razume, da je količina informacije lahko prevelika, zato se jo najprej razdeli na manjše koščke (t.i. pakete), od katerih je vsak opremljen z naslovom prejemnika, in se jih pošlje neodvisno enega od drugega. | Informacija potrebuje za pošiljanje oziroma prejemanje fizični medij ali brezžično povezavo, od katerih so nekatere povezave primernejše od drugih. Posredovana informacija je najprej razdeljena v manjše koščke, ki jih imenujemo paketi in potujejo neodvisno drugo od drugega, vendar se pri prejemniku ponovno združijo. Za to, da paketi pravilno potujejo po omrežju skrbijo usmerjevalniki in stikala. | 2 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 228 | Učenec razume, da je pot med pošiljateljem in prejemnikom predolga, zato poteka preko več vmesnih postaj (usmerjevalnikov), ki se na podlagi naslova prejemnika paketa odločijo, kateremu sosednjemu usmerjevalniku, oziroma, če lahko, končnemu prejemniku, bodo predali paket. | Informacija potrebuje za pošiljanje oziroma prejemanje fizični medij ali brezžično povezavo, od katerih so nekatere povezave primernejše od drugih. Posredovana informacija je najprej razdeljena v manjše koščke, ki jih imenujemo paketi in potujejo neodvisno drugo od drugega, vendar se pri prejemniku ponovno združijo. Za to, da paketi pravilno potujejo po omrežju skrbijo usmerjevalniki in stikala. | 2 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 229 | Učenec razume, da lahko paketi od pošiljatelja do prejemnika potujejo po različnih poteh. | Informacija potrebuje za pošiljanje oziroma prejemanje fizični medij ali brezžično povezavo, od katerih so nekatere povezave primernejše od drugih. Posredovana informacija je najprej razdeljena v manjše koščke, ki jih imenujemo paketi in potujejo neodvisno drugo od drugega, vendar se pri prejemniku ponovno združijo. Za to, da paketi pravilno potujejo po omrežju skrbijo usmerjevalniki in stikala. | 2 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 230 | Učenec razume, da prejemnik poskrbi, da se paketi (koščki informacije) pravilno sestavijo v poslano informacijo. | Informacija potrebuje za pošiljanje oziroma prejemanje fizični medij ali brezžično povezavo, od katerih so nekatere povezave primernejše od drugih. Posredovana informacija je najprej razdeljena v manjše koščke, ki jih imenujemo paketi in potujejo neodvisno drugo od drugega, vendar se pri prejemniku ponovno združijo. Za to, da paketi pravilno potujejo po omrežju skrbijo usmerjevalniki in stikala. | 2 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
| 231 | Učenec ve, da imajo običajno pravico do dostopa do naprave/ informacije/ dejanja samo določene osebe in, da zaščitimo naprave oziroma informacije, se mora oseba, ki trdi, da ima pravico, overoviti. | Za zaščito informacij lahko uporabimo različne varnostne ukrepe. Slednji so lahko fizični oziroma digitalni. | 2 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 232 | Učenec pozna načine overovljanja: fizične varnostne ukrepe (kar ima samo uporabnik) in digitalne varnostne ukrepe (kar samo uporabnik ve). | Za zaščito informacij lahko uporabimo različne varnostne ukrepe. Slednji so lahko fizični oziroma digitalni. | 2 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 233 | Učenec razume, da je potrebno varnostne ukrepe varovati in zakaj. | Za zaščito informacij lahko uporabimo različne varnostne ukrepe. Slednji so lahko fizični oziroma digitalni. | 2 | Kibernetska varnost | 4 | O |
| 234 | Učenec razume, da razvoj tehnologij odraža potrebe in želje ljudi. | Zaradi potreb in želja ljudi se računalniška tehnologija razvija in nadgrajuje, pri tem lahko različno vpliva na skupine ljudi. Računalniške tehnologije vplivajo na kulturne prakse in so hkrati tudi pod njihovim vplivom. | 2 | Kultura | 5 | O |
| 235 | Učenec prepozna, kako uporaba določene tehnologije pripomore k delovanju posamezne skupine ljudi. | Zaradi potreb in želja ljudi se računalniška tehnologija razvija in nadgrajuje, pri tem lahko različno vpliva na skupine ljudi. Računalniške tehnologije vplivajo na kulturne prakse in so hkrati tudi pod njihovim vplivom. | 2 | Kultura | 5 | O |
| 236 | Učenec razume, da se zaradi razvoja tehnologije spreminja naš način delovanja v družbi (npr. video, glasba... na zahtevo) | Zaradi potreb in želja ljudi se računalniška tehnologija razvija in nadgrajuje, pri tem lahko različno vpliva na skupine ljudi. Računalniške tehnologije vplivajo na kulturne prakse in so hkrati tudi pod njihovim vplivom. | 2 | Kultura | 5 | O |
| 237 | Učenec razume, da se prav tako spreminjajo načini ustvarjanja kulturnih vsebin (npr. uporaba programja za likovno ustvarjanje, enostavno ustvarjanje animiranih filmov). | Zaradi potreb in želja ljudi se računalniška tehnologija razvija in nadgrajuje, pri tem lahko različno vpliva na skupine ljudi. Računalniške tehnologije vplivajo na kulturne prakse in so hkrati tudi pod njihovim vplivom. | 2 | Kultura | 5 | O |
| 238 | Učenec razume, da se zaradi neenake dostopnosti do digitalne tehnologije ustvarja v družbi digitalni razkorak (digitalna ločnica). | Zaradi potreb in želja ljudi se računalniška tehnologija razvija in nadgrajuje, pri tem lahko različno vpliva na skupine ljudi. Računalniške tehnologije vplivajo na kulturne prakse in so hkrati tudi pod njihovim vplivom. | 2 | Kultura | 5 | O |
| 239 | Učenec razume, da nam digitalne tehnologije omogočajo/olajšajo povezovanje in sodelovanje. | Računalniška tehnologija omogoča lokalno in globalno sodelovanje. Z omogočanjem komunikacije in inovacij računalništvo vpliva na številne družbene institucije, kot so družina, izobraževanje, religija in gospodarstvo. | 2 | Socialne interakcije | 5 | O |
| 240 | Učenec prepozna, da se način dela institucij in posameznikov pri uporabi digitalnih komunikacij spreminja. | Računalniška tehnologija omogoča lokalno in globalno sodelovanje. Z omogočanjem komunikacije in inovacij računalništvo vpliva na številne družbene institucije, kot so družina, izobraževanje, religija in gospodarstvo. | 2 | Socialne interakcije | 5 | O |
| 241 | Učenec razume, da je digitalna tehnologija nevtralna in se zaveda, da je uporabnik tisti, ki rabo digitalne tehnologije naredi koristno ali škodljivo. | Etični zapleti se pojavljajo zaradi možnosti, ki jih ponuja računalništvo. Enostavno pošiljanje in prejemanje kopij vsebin na internetu (video posnetki, fotografije, glasba, ...) omogoča nepooblaščeno uporabo (spletno piratstvo) in neupoštevanje avtorskih pravic (pomanjkanje navedbe avtorstva). | 2 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
| 242 | Učenec se uči odgovornih varnih načinov uporabe digitalnih naprav in interneta. | Etični zapleti se pojavljajo zaradi možnosti, ki jih ponuja računalništvo. Enostavno pošiljanje in prejemanje kopij vsebin na internetu (video posnetki, fotografije, glasba, ...) omogoča nepooblaščeno uporabo (spletno piratstvo) in neupoštevanje avtorskih pravic (pomanjkanje navedbe avtorstva). | 2 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
| 243 | Učenec se zaveda, da ima avtor informacije pravico do le-te. | Etični zapleti se pojavljajo zaradi možnosti, ki jih ponuja računalništvo. Enostavno pošiljanje in prejemanje kopij vsebin na internetu (video posnetki, fotografije, glasba, ...) omogoča nepooblaščeno uporabo (spletno piratstvo) in neupoštevanje avtorskih pravic (pomanjkanje navedbe avtorstva). | 2 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
| File_Name | Type | URL | cilji | Parent Folder | Ustvarjeno | Zadnja_sprememba | Projekt | Status | VIZ | Naslov | ID scenarija | Izpeljan iz | Program | Predmeti | Tema – predmet 2 | Tema – predmet 1 | Obdobje | Povzetek učnega scenarija | Ključne besede | Licenca dostopnosti in uporabe učnega scenarija | Avtor | Starost dijakov | Predznanje | Trajanje izvedbe | Viri za oblikovanje priprave | Namen | Učni cilji | Didaktični pristop | Material | Koraki izvedbe aktivnosti | Prilagoditev aktivnosti | Evalvacija | Refleksija | Drugi komentarji | DelovniList |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| GFP-14_ HO, HO, HO_božično programiranje-V2.odt | odt | https://drive.google.com/drive/folders/1xSaXnp0zPoqrJ8xP_bH2ekeieW-5vWCT | 2_3 | Gimnazija Franceta Prešerna | 22.2.25 15:51 | 22.2.25 15:49 | KATARINA | objava | Gimnazija Franceta Prešerna | BOŽIČNO PROGRAMIRANJE | GFP-14-V2 | GFP-14 | Splošna gimnazija | Algoritmi in programiranje | Računalniški sistemi Podatki in analiza Algoritmi in programiranje Omrežja in internet Učinki računalništva in informatike | OBD4 | Dijaki skozi preproste grafične naloge spoznajopojem zanke ponovi in sestavljanje in uporabofunkcij.Dijaki najprej ustvarijo račun na spletni strani. Rešijo10 izzivov, ki jih postopno vodijo do vpeljave zankePONOVI in FUNKCIJE. Vmes se ob nalogahpogovorimo, ugotovimo, da lahko nalogo rešimo naveč načinov, vendar programerji vedno stremijo k čimkrajši in pregledni kodi, kar lahko dosežemo tudi zuporabo zank in funkcij. Na koncu dijaki samisestavijo nalogo oz. narišejo sliko po svojih željah.Sledi božični natečaj – nariši božični motiv: npr.snežinko. Pri programiranju uporabi zanko oz.funkcijo. | programiranje, zanka – repeat, funkcija | Simona Ostović | 1.letnik (15,16) | Osnovni matematični pojmi – geometrijski liki, notranji koti Programersko znanje ni potrebno. | 45718 | https://codeweek.eu/, https://code.org/ | Spoznavanje zanke repeat, pomen in uporaba funkcij. | Sodelovalno učenje, izkušenjsko učenje, pogovor z razlago | Sodelovalno učenje, izkušenjsko učenje, pogovor z razlago | Spletna učilnica, računalnik, https://studio.code.org/s/artist/lessons/1/levels/1 | Z dijaki naredimo kratko evalvacijo v obliki vprašanj: Kaj sem se danes novega naučil. Ustno ali pa v spletni učilnici. Dijaki lahko na lestvici kriterijev uspešnosti naredijo samoevalvacijo tako, da označijo, kaj že znam – lahko na koncu ali po vsaki dejavnosti sproti odvisno od teme in časa. | Dijaki so delali v paru, kar so tudi izpostavili, da jim je bilo zelo všeč, saj so lahko sodelovali in se eden od drugega učili. Če je kdo manjkal, mu je drugi lahko razložil in pomagal. Všeč jim je bilo, ker so lahko samostojno raziskovali in sproti dobivali povratne informacije (zvočne efekte in namige) o ustreznosti rešitve. Nekateri dijaki so brez pomoči osvojili pojma zanke ponavljaj in smisla sestavljanja oz. vpeljave funkcij, drugi so potrebovali dodatno razlago. Večina dijakov je dosegla oba cilja – znati uporabljati zanko ponovi ter zapisati in uporabiti svojo funkcijo. Nekateri izmed dijakov niso osvojili osnovne logike programiranja in so samostojno nalogo naredili samo po vzoru ene izmed prej narejenih nalog. Drugi spet so ustvarili prave umetnine. Stopnja razumevanja je razvidna tudi iz različnih zapisov samostojne naloge – nekatere so kopija prejšnjih nalog, druge so zapisane brez uporabe funkcije, tretje pa s funkcijo. Tudi kompleksnost slik je zelo različna. To nalogo bom, če bo na voljo, uporabila vsako leto z vsemi dijaki – kot praznično aktivnost, ki spodbuja algoritmično mišljenje in ustvarjalnost. Nekateri dijaki so naredili več različnih ornamentov oz. slik. Sklop ur je bil uspešen, saj so dijaki z veseljem raziskovali in ustvarjali. Bili so samoiniciativni in željni dela. | ||||||
| GFP-13_DOKLER knjiga ni prebrana.odt | odt | https://drive.google.com/file/d/10UGgxERLHGMnGMIgptizQXFe1zz-A2RQ/view?usp=drivesdk | 1_2_3 | Gimnazija Franceta Prešerna | 2.9.24 23:32 | 2.9.24 23:30 | KATARINA | objava | Gimnazija Franceta Prešerna | DOKLER knjiga ni prebrana | GFP-13 | Splošna gimnazija | Algoritmi in programiranje | Računalniški sistemi Podatki in analiza Algoritmi in programiranje Omrežja in internet Učinki računalništva in informatike | OBD4 | Spoznavnje zank: while. | While zanka | Simona Ostović | 1.letnik (15,16) | Okolje za programiranje v Pythonu, spremenljivke, podatkovni tipi, funkcije print, input | 1-2 | Spletna učilnica Uroš Ocepek_128 rešenih programerskih nalog E-UČBENIKI: https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/ | Spoznavanje zanke while. | Uporabi zanko, kjer vnaprej vemo število ponovitev ukazov. Dijak prikaže primer problema, kjer ne vemo vnaprej, koliko ponovitev skupka ukazov bo potrebnih. | Sodelovalno učenje, izkušenjsko učenje, pogovor z razlago | Spletna učilnica, računalnik, projektor | UVODNA MOTIVACIJA Z NALOGO (5 min): Problem: Izpiši 10 zaporednih naravnih števil? Premisli in odgovori v pogovor z učiteljem: s katerim številom začneš: kakšno je naslednje število: koliko časa naj program izpisuje števila: NALOGE (vsak par raziskuje in rešuje v svojem tempu) Izvedi program in razišči, kaj se zgodi. a)S komentarji # v kodi programa po vrsticah zapiši, kaj se zgodi. Shrani in oddaj kot izpisi.py. stevilo = 1 while stevilo <= 10: print(stevilo) stevilo = stevilo + 1 b)Popravi program tako, da začne izpisovati števila s številom 5, zapiše vsako drugo število, števila pa morajo biti manjša od 30. Shrani in oddaj kot izpisi1.py . Kaj naredi spodnji program? Najprej premisli sam, šele nato program preizkusi. Opremi ga s komentarji in oddaj kot liha.py. stevec = 1 liho = 1 while stevec <= 10: print(liho) stevec = stevec + 1 liho = liho + 2 Če ne izklopimo alarma na mobitelu, zvoni vsake 3 minute. Budilko si nastavil na 7. uro zjutraj. 5 krat si pritisnil dremež. Izpiši čase, ko je budilka zvonila. Oddaj kot budilka.py in posnetek zaslona. Tine mora prebrati 240 strani knjige, vsak dan prebere povprečno 40 strani knjige. Izpiši, koliko strani bo prebral 1. dan, koliko 2. dan,.... Izpiši končno število dni, ko bo knjiga prebrana. Program poimenuj knjiga.py in ga oddaj. EVALVACIJA (5 min): Si pri reševanju nalog naletel na problem, ki ga nisi znal rešiti? | DODATNA NALOGA ZA HITRE: Sestavi nalogo za sošolca, kjer bo moral uporabiti while zanko. Nalogo reši in reši naj jo tudi sošolec. | Z dijaki naredimo kratko evalvacijo v obliki vprašanj: Kaj sem se danes novega naučil. Ustno ali pa v spletni učilnici. Dijaki lahko na lestvici kriterijev uspešnosti naredijo samoevalvacijo tako, da označijo, kaj že znam – lahko na koncu ali po vsaki dejavnosti sproti odvisno od teme in časa. | ||||||
| GFP-12_Kdor iš-ČE, ta najde.odt | odt | https://drive.google.com/file/d/1b9gCO4PAQeOVVy6yAwE7laHQKp42cYJB/view?usp=drivesdk | 4_5 | Gimnazija Franceta Prešerna | 2.9.24 23:32 | 2.9.24 23:16 | KATARINA | objava | Gimnazija Franceta Prešerna | Kdor iš-ČE, ta najde | GFP-12 | Splošna gimnazija | Algoritmi in programiranje | Računalniški sistemi Podatki in analiza Algoritmi in programiranje Omrežja in internet Učinki računalništva in informatike | OBD4 | Utrjevanje – reševanje nalog z uporabo if stavka. | If stavek, vejitev | Simona Ostović | 1.letnik (15,16) | Okolje za programiranje v Pythonu, spremenljivke, podatkovni tipi, funkcije print, input , if stavek | 1-2 | Spletna učilnica Uroš Ocepek_128 rešenih programerskih nalog E-UČBENIKI: https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/ | Utrjevanje programiranja z uporabo pogojne if stavka. | Ustvari program, ki se različno obnaša glede na vneseno vrednost podatka (npr. uporabi vejitev: če je podatek večji ali manjši od vrednosti 0, potem ...). Uporabi funkcije iz knjižnic. | Sodelovalno učenje, izkušenjsko učenje, pogovor z razlago | Spletna učilnica, računalnik, projektor | UTRJEVANJE: Dijaki rešujejo v svojem tempu spodnje naloge. Najprej napišejo besedni algoritem – zapis primerjajo z POMOČ, OPIS ALGORITMA, nato pa se lotijo pisanja programa v Pythonu. Program 1 Napiši program, ki prebere celo število in izpiše besedilo DA, če je število večje od 42, sicer pa ne izpiše ničesar. Program 2 Napiši program, ki prebere tri cela števila in preveri, ali so števila vnesena v naraščajočem vrstnem redu (torej, ali je prvo vneseno število manjše od drugega ali enako drugemu, drugo pa manjše od tretjega ali enako tretjemu). Če to drži, naj program izpiše DA, sicer pa NE. POMOČ, OPIS ALGORITMA: V tem primeru program uporabnika prosi, naj vnese tri cela števila s pomočjo funkcije input() in jih shrani v spremenljivke stevilo1, stevilo2 in stevilo3 kot cela števila z uporabo funkcije int(). Nato program preveri, ali so števila vnesena v naraščajočem vrstnem redu s pogojnim stavkom if. Pogoj preverja, ali je prvo število (stevilo1) manjše ali enako drugemu številu (stevilo2), ter ali je drugo število (stevilo2) manjše ali enako tretjemu številu (stevilo3). Če je pogoj izpolnjen, se izpiše besedilo "DA" s pomočjo funkcije print(). V nasprotnem primeru se izpiše besedilo "NE". Program 3 Napiši program, ki prebere dve celi števili in preveri, ali manjše deli večje: POMOČ, OPIS ALGORITMA: V tem primeru program najprej prosi uporabnika, naj vpiše prvo celo število, nato pa drugo celo število. Program nato preveri, ali je ostanek deljenja prvega števila z drugim številom enak 0. Če je, to pomeni, da manjše število deli večje število. V tem primeru program izpiše sporočilo, ki vsebuje obe števili in sporoča, da je manjše število mnogokratnik večjega. Če pa ostanek deljenja ni enak 0, to pomeni, da manjše število ne deli večjega števila. V tem primeru program izpiše sporočilo, ki vsebuje obe števili in sporoča, da manjše število ne deli večjega. Program 4 Sestavimo program, v katerega preko tipkovnice vnesemo dolžino stranic a, b in c. Program preveri ali obstaja trikotnik z dolžinama stranic a, b, c. Predpostavimo, da bo uporabnik vnesel celo pozitivno število. POMOČ, OPIS ALGORITMA: V tem primeru program uporabnika prosi, naj vnese dolžino stranice a, b in c s pomočjo funkcije input() in pretvori v decimalno število z uporabo funkcije float(). Nato program uporablja pogojni stavki if-else za preverjanje pogoja, ali je vsota dolžin dveh stranic večja od tretje stranice. Če ta pogoj velja za vse tri kombinacije stranic, se izpiše sporočilo "Trikotnik s podanimi dolžinami stranic obstaja." V nasprotnem primeru se izpiše sporočilo "Trikotnik s podanimi dolžinami stranic ne obstaja." EVALVACIJA: (5 min) Si naloge rešil sam ali s pomočjo – sošolca, učitelja? Kako bi ocenil svoje znanje programiranja na lestvici od 3 – 2 – 1 | DODATNA NALOGA ZA HITRE: Sestavi program, ki upošteva popust glede na znesek nakupa. Če je vrednost nakupa manj kot 100 €, se plača celotna cena, če je znesek večji ali enak 100 €, a manjši od 500 €, se vrednost plačila zmanjša za 10%, če pa je vrednost nakupa večja ali enaka 500 €, se prizna 20% popust. Program naj glede na dane pogoje izpiše vrednost plačila. | Z dijaki naredimo kratko evalvacijo v obliki vprašanj: Kaj sem se danes novega naučil. Ustno ali pa v spletni učilnici. Dijaki lahko na lestvici kriterijev uspešnosti naredijo samoevalvacijo tako, da označijo, kaj že znam – lahko na koncu ali po vsaki dejavnosti sproti odvisno od teme in časa. | ||||||
| GFP-11_Polnoletnost.odt | odt | https://drive.google.com/file/d/13HDzkzxMQfqfXweMSmxAsCjpP8ZHJ3uS/view?usp=drivesdk | 12_14_7 | Gimnazija Franceta Prešerna | 2.9.24 23:32 | 2.9.24 22:54 | KATARINA | objava | Gimnazija Franceta Prešerna | Polnoletnost | GFP-11 | Splošna gimnazija | Algoritmi in programiranje | Računalniški sistemi Podatki in analiza Algoritmi in programiranje Omrežja in internet Učinki računalništva in informatike | OBD4 | Pogledali si bomo, kako v Pythonu primerjamo števila, spoznali razliko, kaj predstavlja znak = in kaj ==. Dijaki spoznajo if zanko. | If zanka, vejitev | Simona Ostović | 1.letnik (15,16) | Okolje za programiranje v Pythonu, spremenljivke, podatkovni tipi, funkcije print, input | 1 | Spletna učilnica Uroš Ocepek_128 rešenih programerskih nalog E-UČBENIKI: https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/ | Pogledali si bomo, kako v Pythonu primerjamo števila, spoznali razliko, kaj predstavlja znak = in kaj ==. Spoznali pogojni if stavek. | Ustvari program, ki se različno obnaša glede na vneseno vrednost podatka (npr. uporabi vejitev: če je podatek večji ali manjši od vrednosti 0, potem ...). Uporabi funkcije iz knjižnic. | Sodelovalno učenje, izkušenjsko učenje, pogovor z razlago | Spletna učilnica, računalnik, projektor | UVODNA MOTIVACIJA (10 min): V trgovini visi napis: ob nakupu več kot treh enakih izdelkov, je en izdelek brezplačen. V paru zapišita algoritem, ki za prodajo izdelkov v trgovini. Algoritem zapišita v komentar, kjer ga bomo skupaj pokomentirali. Kaj smo se morali vprašati? Pogledali si bomo, kako v Pythonu primerjamo števila, spoznali razliko, kaj predstavlja znak = in kaj ==. NALOGE ZA SPOZNAVANJE NOVIH POJMOV (15 min) 1. naloga: Kopiraj spodnja dva programa v prevajalnik in poglej, kaj naredita. Shrani ju z imenom if1.py in if2.py. Zapiši v pojmovnik nove pojme. 1.program if stevilo == 5: print("Vpisano število je 5.") else: print("Vpisano število ni enako 5.") 2. program starost = int(input("Vnesi svojo starost:")) if starost > 18: print("Si že polnoleten.") elif starost < 18: print ("Nisi še polnoleten") else: print("Čestitke ob tvoji polnoletnosti.") 2. naloga: V pojmovnik zapiši definicijo pogojnega stavka IF. 3. naloga: Napiši program, ki od uporabnika zahteva vnos dveh števil. Nato ju primerja in v celem stavku izpiše, katero je večje. Kaj se zgodi, če uporabnik vnese enaki števili? Dopolni program in ga oddaj kot if3.py. UTRJEVANJE (15 min): 4.naloga: BONUS TOČKE Igraš zanimivo igrico, kjer za pravilne odgovore zbiraš točke. Če si zelo uspešen, si priigraš bonus točke. Napiši program bonus.py, ki prebere dobljeno število točk po koncu igre. Kot rezultat naj vrne novo število točk, ki ga dobi po naslednjem pravilu: Če je število točk enako 15, naj številu točk doda 4 točke. Če je število večje od 15, naj se tvoje število točk trikrat poveča. Če pa je število točk manjše od 15, naj izpiše prvotno število točk. DODATNA NALOGA ZA HITRE: Algoritem za brezplačen izdelek iz zgornje naloge zapiši v Pytonu. EVALVACIJA (5 min): Kaj si se novega naučil? Bi znal sam sestaviti in rešiti nalogo, kjer uporabimo pogojni if stavek? | DODATNA NALOGA ZA HITRE: Algoritem za brezplačen izdelek iz zgornje naloge zapiši v Pytonu. Dijaki lahko sami zapišejo nalogo. Nalogo rešijo. Nato jo dajo rešit še sosedu. | Z dijaki naredimo kratko evalvacijo v obliki vprašanj: Kaj sem se danes novega naučil. Ustno ali pa v spletni učilnici. Dijaki lahko na lestvici kriterijev uspešnosti naredijo samoevalvacijo tako, da označijo, kaj že znam – lahko na koncu ali po vsaki dejavnosti sproti odvisno od teme in časa. | ||||||
| GFP-10_Z ali BREZ - to je sedaj vprašanje.odt | odt | https://drive.google.com/file/d/1e2I7WQQpKAojnhg_ki058r6OUb6UpN5y/view?usp=drivesdk | 3 | Gimnazija Franceta Prešerna | 1.9.24 23:05 | 1.9.24 23:04 | KATARINA | pregledan | Gimnazija Franceta Prešerna | Z ali BREZ – to je sedaj vprašanje? | GFP-10 | Splošna gimnazija | Algoritmi in programiranje | Računalniški sistemi Podatki in analiza Algoritmi in programiranje Omrežja in internet Učinki računalništva in informatike | OBD4 | Dijaki spoznajo funkcijo za določanje naključnih števil. | Input, podatkovni tipi, int, float | Simona Ostović | 1.letnik (15,16) | Okolje za programiranje v Pythonu, spremenljivke, podatkovni tipi, funkcije print, input | 1 | Spletna učilnica Uroš Ocepek_128 rešenih programerskih nalog E-UČBENIKI: https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/ | Dijaki si skozi različne primere odgovorijo na vprašanje ali je potrebno pisati podatkovni tip ali ne. | Dijak uporabi spremenljivko za predstavitev spreminjajočega se podatka.: - določi ustrezni tip spremenljivke oz. tip vsebine (na primer celo število, decimalno število, niz) - rokuje s spremenljivko (priredi in spremeni vrednost, prebere vrednost, uporabi jo v ustreznih operacijah Spreminja podatke enega tipa v drugega. (niz -> število, število -> niz, decimalno število -> celo število) Dijak s primerom pokaže pomembnost vrstnega reda ukazov. Dijak sledi izvajanju algoritma in napove njegov izid. | Sodelovalno učenje, izkušenjsko učenje, pogovor z razlago | Spletna učilnica, računalnik, projektor | PONOVIMO (5 min): Kaj naredita funkciji input in print v spodnjem primeru? stevilo = input("Vnesi število:") print("Vnesel si število " + str(stevilo) + ".") REŠEVANJE NALOG (15 min): 1. naloga: Poglej, kako se program spremeni, če pred input() dodamo int ali float? Preizkusi s celim številom in nato še decimalnim številom stevilo = input("Vnesi število:") print("Vnesel si število " + str(stevilo) + ".") stevilo = float(input("Vnesi število:")) print("Decimalni zapis števila: "+str(stevilo) + ".") stevilo = int(input("Vnesi število:")) print("Celoštevilski zapis števila: "+str(stevilo) + ".") Kaj ugotoviš? Odgovor na vprašanje zapiši v okvirček za besedilo spodaj. 2.naloga: Preizkusi spodnji program in zapiši svoje ugotovitve. stevilo = input("Vnesi število: ") print(2*stevilo) stevilo = int(input("Vnesi število: ")) print(2*stevilo) Torej z ali brez? (20 min) 3.naloga: V trgovini so se odločili, da se ne bodo več ukvarjali s centi. In zato so pripravili akcijo, kjer pri blagajni dajo popust tako, da centov zneska ni potrebno plačati. Če je torej račun za 12,77€, je potrebno plačati "le" 12€. Pomagaj blagajničarki in sestavi program, ki Prebere ceno Izračuna, koliko bo plačal kupec Izračuna popust, ki ga je bil deležen Pogovor o tem, kje lahko nastane težava in zakaj? 4. naloga: Zapiši program, ki od uporabnika prebere dve stranici pravokotnika ter izpiše njegovo ploščino in obseg. Program shrani kot pravokotnik.py. EVALVACIJA (5 min): Kdaj z in kdaj lahko brez? | Dijaki lahko sami zapišejo nalogo. Nalogo rešijo. Nato jo dajo rešit še sosedu. | Z dijaki naredimo kratko evalvacijo v obliki vprašanj: Kaj sem se danes novega naučil. Ustno ali pa v spletni učilnici. Dijaki lahko na lestvici kriterijev uspešnosti naredijo samoevalvacijo tako, da označijo, kaj že znam – lahko na koncu ali po vsaki dejavnosti sproti odvisno od teme in časa. | ||||||
| GFP-6_Menjava slikic.odt | odt | https://drive.google.com/file/d/12R7BOLCX1ukliNkF8YwVauoliQz-QWZa/view?usp=drivesdk | 8_4 | Gimnazija Franceta Prešerna | 1.9.24 23:05 | 1.9.24 22:51 | KATARINA | pregledan | Gimnazija Franceta Prešerna | Kolo sreče | GFP-9 | Splošna gimnazija | Algoritmi in programiranje | Računalniški sistemi Podatki in analiza Algoritmi in programiranje Omrežja in internet Učinki računalništva in informatike | OBD4 | Dijaki spoznajo funkcijo za določanje naključnih števil. | Import, random, randint | Simona Ostović | 1.letnik (15,16) | Okolje za programiranje v Pythonu, spremenljivke, podatkovni tipi, funkcije print, input | 1 | Spletna učilnica Uroš Ocepek_128 rešenih programerskih nalog E-UČBENIKI: https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/ | Dijaki spoznajo in ponovijo različne tipe spremenljivk in znajo določiti ustreznost določenega tipa. | Dijak uporabi spremenljivko za predstavitev spreminjajočega se podatka.: - določi ustrezni tip spremenljivke oz. tip vsebine (na primer celo število, decimalno število, niz) - rokuje s spremenljivko (priredi in spremeni vrednost, prebere vrednost, uporabi jo v ustreznih operacijah Spreminja podatke enega tipa v drugega. (niz -> število, število -> niz, decimalno število -> celo število) Dijak s primerom pokaže pomembnost vrstnega reda ukazov. Dijak sledi izvajanju algoritma in napove njegov izid. | Sodelovalno učenje, izkušenjsko učenje, pogovor z razlago | Spletna učilnica, računalnik, projektor | PONOVITEV: (5 min) Kako preberemo število, ki ga uporabnik vnese? Kako število izpišemo? RAZLOŽI, KAJ NAREDI PROGRAM (10 min) 1. naloga: Zapiši spodnji program v Pythonu in ga razloži. import random stevilo = random.randint(14, 19) print(stevilo) V POJMOVNIK dopolni razlago (nova vrstica random). Zapiši: Zakaj najprej import? Kaj naredi funkcija randint? 2. naloga: Kolo sreče (20 min) V paru napiši program Kolo sreče: Najprej kolo sreče izbere naključno število med 0 in 100 in ga izpiše. Nato se zavrti drugo kolo sreče in naključno poveča število med 2 do 5-krat. Na zaslonu se izpiše nova vrednost. Program oddaj v spodnji prostor z imenom Kolo_srece.py. EVALVACIJA: (5 min) | Dijaki lahko sami zapišejo nalogo, kjer uporabijo naključno število. Nalogo rešijo. Nato jo dajo rešit še sosedu. | Z dijaki naredimo kratko evalvacijo v obliki vprašanj: Kaj sem se danes novega naučil. Ustno ali pa v spletni učilnici. Dijaki lahko na lestvici kriterijev uspešnosti naredijo samoevalvacijo tako, da označijo, kaj že znam – lahko na koncu ali po vsaki dejavnosti sproti odvisno od teme in časa. | ||||||
| GFP-9_Kolo sreče.odt | odt | https://drive.google.com/file/d/1qu9cFdfwbQeEciNpFj6BZ-jQySdZ8lED/view?usp=drivesdk | 15_16 | Gimnazija Franceta Prešerna | 1.9.24 23:05 | 1.9.24 22:41 | KATARINA | objava | Gimnazija Franceta Prešerna | Izposoja knjig | GFP-8 | Splošna gimnazija | Algoritmi in programiranje | Računalniški sistemi Podatki in analiza Algoritmi in programiranje Omrežja in internet Učinki računalništva in informatike | OBD4 | Dijaki spoznajo različne tipe spremenljivk in ugotovijo njihov pomen. Spoznajo funkcijo type in + kot operator združevanja. | Podatkovni tipi, funkcija type, operator + | Simona Ostović | 1.letnik (15,16) | Okolje za programiranje v Pythonu. | 1 | Spletna učilnica Uroš Ocepek_128 rešenih programerskih nalog E-UČBENIKI: https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/ | Dijaki spoznajo in ponovijo različne tipe spremenljivk in znajo določiti ustreznost določenega tipa. | Dijak uporabi spremenljivko za predstavitev spreminjajočega se podatka.: - določi ustrezni tip spremenljivke oz. tip vsebine (na primer celo število, decimalno število, niz) - rokuje s spremenljivko (priredi in spremeni vrednost, prebere vrednost, uporabi jo v ustreznih operacijah Spreminja podatke enega tipa v drugega. (niz -> število, število -> niz, decimalno število -> celo število) Dijak s primerom pokaže pomembnost vrstnega reda ukazov. Dijak sledi izvajanju algoritma in napove njegov izid. | Sodelovalno učenje, izkušenjsko učenje, pogovor z razlago | Spletna učilnica, računalnik, projektor | PONOVITEV: (5 min) Katere podatkovne tipe poznamo, kdaj jih uporabljamo… SAMOSTOJNO UTRJEVANJE (35 min) Ura se veže na prejšnjo uro – lahko blok ura. Dijaki rešijo spodnje naloge: Navodilo: Rešitve spodnjih nalog zapiši v okvirček za besedilo. Pred odgovorom zapiši za katero naloga odgovarjaš (npr.: "1.naloga 1.:"., "3. naloga 3.:",...) 1.naloga: Simona in Petra sta si želeli izposoditi 2 enaki knjigi. Dogovorili sta se, da si vsaka izposodi eno, ko pa ju prebereta, si ju zamenjata. Napiši program za menjavo knjige tako, da bo na koncu na Simoninem kartončku izpisana Petrina knjiga in obratno. DOPOLNI svoj program tako, da si bosta lahko kateri koli dve osebi zamenjali kateri koli dve knjigi. 2. naloga Tip vrednosti ali spremenljivke ugotovimo s funkcijo type. V tolmaču preizkusi spodnje izraze: >>> type (-17) >>> type (3.14) >>> type ("abc") >>> a = 10 // 6 >>> type (a) >>> b = 10 / 6 >>> type (b) Zapiši, katerega podatkovnega tipa so spremenljive a, b, c, d in e po izvedbi spodnjih ukazov v tolmaču: >>> a = 5.3 >>> b = int (7.2 * a) >>> c = 5 * b + (2.0 – 2.0) >>> d = "a + b + int (c)" >>> e = float (b) + int (b + c) 3. naloga Nize združujemo z operatorjem +. Funkcija print izpiše niz brez navednic. Operator str pretvori celo ali realno število v niz, kar je pogostokrat uporabno – predvsem kadar želimo števila izpisati s funkcijo print. V tolmaču preizkusi spodnje izraze, slikaj končno ekransko sliko rešitve in jo naloži v spodnji prostor z imenom druga_naloga.jpg. >>> a = "Pozdravljen" >>> b = "svet" >>> c = a + b >>> c >>> str (3) >>> str (3.14159) 4. naloga Odpri svojo zadnjo verzijo Pojmovnika in tabelo do konca izpolni. Na koncu tabele dodaj vrstice in razloži še spodnje ukaze / izraze: type() niz interaktivni tolmač prevajalnik podatkovni tip EVALVACIJA: (5 min) | Dijaki lahko naredijo več ali manj nalog, odvisno od njihove hitrosti. | Z dijaki naredimo kratko evalvacijo v obliki vprašanj: Kaj sem se danes novega naučil. Ustno ali pa v spletni učilnici. Dijaki lahko na lestvici kriterijev uspešnosti naredijo samoevalvacijo tako, da označijo, kaj že znam – lahko na koncu ali po vsaki dejavnosti sproti odvisno od teme in časa. | ||||||
| GFP-7_Keri hudi tipi.odt | odt | https://drive.google.com/file/d/1ga5ndXT6u-tkhA0Qp54mOfy1R9m2UQGX/view?usp=drivesdk | 4_5 | Gimnazija Franceta Prešerna | 1.9.24 23:05 | 1.9.24 22:21 | KATARINA | pregledan | Gimnazija Franceta Prešerna | Keri hudi TIPi | GFP-7 | Splošna gimnazija | Algoritmi in programiranje | Računalniški sistemi Podatki in analiza Algoritmi in programiranje Omrežja in internet Učinki računalništva in informatike | OBD4 | Dijaki spoznajo različne tipe spremenljivk in ugotovijo njihov pomen. | Podatkovni tipi, int, float, str | Simona Ostović | 1.letnik (15,16) | Okolje za programiranje v Pythonu. | 1 | Spletna učilnica Uroš Ocepek_128 rešenih programerskih nalog E-UČBENIKI: https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/ | Dijaki spoznajo različne tipe spremenljivk in znajo določiti ustreznost določenega tipa. | Dijak uporabi spremenljivko za predstavitev spreminjajočega se podatka.: - določi ustrezni tip spremenljivke oz. tip vsebine (na primer celo število, decimalno število, niz) - rokuje s spremenljivko (priredi in spremeni vrednost, prebere vrednost, uporabi jo v ustreznih operacijah Spreminja podatke enega tipa v drugega. (niz -> število, število -> niz, decimalno število -> celo število) Dijak s primerom pokaže pomembnost vrstnega reda ukazov. Dijak sledi izvajanju algoritma in napove njegov izid. | Sodelovalno učenje, izkušenjsko učenje, pogovor z razlago | Spletna učilnica, računalnik, projektor | NAPOVED CILJEV Z NALOGO (10 min): Spoznali bomo različne podatkovne tipe: int, float, str Pogovor o različnih množicah števil, kje jih uporabljamo, kako zapisujemo v Pythonu. Kdaj števila zapisujemo kot niz? Skozi naloge bodo dijaki spoznali različne tipe, na koncu pa razložili nove pojme in jih zapisali v POJMOVNIK . (30 min) 1. naloga: Na primernih v lupini (shell) razišči, kaj vrne funkcije int(), float() in str(). int(16/5) int(5*5) int(5.63) int(5) float(16/5) float(5*5) float(5.63) float(5) 2. naloga: Preizkusi in zapiši, kaj naredi naslednji program: starost = 15 print("starost") print(starost) 3. naloga: Preizkusi in zapiši, kaj naredi naslednji program: a = 5 b = 15 c = a*b print("Zmnožek " + str(a) + " * " + str(b) + " je enak " + str(c) + ".") 4. naloga: Dopolni 2. nalogo tako, da bo program izpisal Starost je 15. 5. naloga Ugotovi podatkovni tip števila v spodnjih izrazih (float, int): >>> 3+ 5.0 + 7 >>> 3 + 10 // 2 >>> 3 + 10 / 2 6. naloga Realno število je možno pretvoriti v celo in obratno. Prvo pretvorbo izvršimo s funkcijo int, drugo pa s funkcijo float. Zapiši rezultate spodnjih zapisov: >>> int (3.0) >>> int (3.9) >>> int (-3.9) >>> float (-6) 7. naloga Niz predstavlja poljubno zaporedje znakov. Zapišemo ga znotraj enojnih ali dvojnih navednic. Primeri nizov so 'Dober dan!', "leto 2014", '+-*/' in "123". Z nizi sicer ne moremo računati. Ugotovi podatkovni tip v spodnjih zapisih: >>> a = 5 >>> b = 7.3 >>> obseg = 2 * a + b >>> dejstvo = "obožujem informatiko" EVALVACIJA (5 min) | / | Z dijaki naredimo kratko evalvacijo v obliki vprašanj: Kaj sem se danes novega naučil. Ustno ali pa v spletni učilnici. Dijaki lahko na lestvici kriterijev uspešnosti naredijo samoevalvacijo tako, da označijo, kaj že znam – lahko na koncu ali po vsaki dejavnosti sproti odvisno od teme in časa. | ||||||
| GFP-8_Izposoja knjig.odt | odt | https://drive.google.com/file/d/1qwTUjXWblo2yujdbnw390yXzA98pLaZ6/view?usp=drivesdk | 4 | Gimnazija Franceta Prešerna | 1.9.24 23:05 | 1.9.24 22:20 | KATARINA | objava | Gimnazija Franceta Prešerna | Menjava slikic | GFP-6 | Splošna gimnazija | Algoritmi in programiranje | Računalniški sistemi Podatki in analiza Algoritmi in programiranje Omrežja in internet Učinki računalništva in informatike | OBD4 | Dijaki znajo zapisati, brati in spreminjati vrednost spremenljivk in spoznajo funkcijo print in input. | Programiranje, funkcija print in input, spremenljivke | Simona Ostović | 1.letnik (15,16) | Okolje za programiranje v Pythonu. | 1-2 | Spletna učilnica Uroš Ocepek_128 rešenih programerskih nalog E-UČBENIKI: https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/ | Dijaki spoznajo kako zapisati, brati in spreminjati vrednost spremenljivk. Spoznajo funkcijo za izpis (vrednosti spremenljivke) – print in branje oz. vnašanje spremenljivk – input. | Dijak uporabi spremenljivko za predstavitev spreminjajočega se podatka.: - določi ustrezni tip spremenljivke oz. tip vsebine (na primer celo število, decimalno število, niz) - rokuje s spremenljivko (priredi in spremeni vrednost, prebere vrednost, uporabi jo v ustreznih operacijah Spreminja podatke enega tipa v drugega. (niz -> število, število -> niz, decimalno število -> celo število) Dijak s primerom pokaže pomembnost vrstnega reda ukazov. Dijak sledi izvajanju algoritma in napove njegov izid. | Sodelovalno učenje, izkušenjsko učenje, pogovor z razlago | Spletna učilnica, računalnik, projektor | UVODNA MOTIVACIJA Z RAZLAGO (10 min): Ponovimo kaj je spremenljivka in kako jih označujemo. Pogovorimo se o prednosti rač. operacij in skozi primer ugotovimo, kako se vrednosti spreminjajo. 1. Naloga: Kolikšna je vrednost spremenljivk x, y, z ob koncu zapisa: x = 5 y = 17 % 5 x = y * x z = y + 3 y = z NALOGA – POPRAVI NAPAKE (15 min): 2.Naloga: Preizkusi program, popravi napake in opiši, kaj naredi (v THONNY). Program shrani kot ploscina.py. Dopolni tudi POJMOVNIK: stranica_a = 5 stranica_b = 15 plo = a * b print(plo) Kaj naredi funkcija print? 3. Naloga: Dopolni zapis pri 1.nalogi tako, da boš v Thonny-ju lahko preveril rešitev za x, y in z. Preveri jih. Shrani kot stevila.py. Zapiši, kaj si dopisal in če je bila tvoja rešitev pravilna. UTRJEVANJE (30 min) Dijaki v paru rešijo nalogo: Miha in Rok zbirata slikice nogometašev. Oba imata nekaj podvojenih. Menjava slikic je poštena, če si med seboj zamenjata slikici, ki ju potrebujeta. Mihu manjka slikica št. 5, Roku pa št. 7. Ugotovila sta, da lahko pošteno menjata. 1. naloga: Napiši algoritem za pošteno menjavo. 2. naloga: Napiši program Menjava.py za pošteno menjavo. Oddaj tudi posnetek zaslona. PONOVITEV (15 min) Preveri oz. popravi svojo kodo programa Menjava.py tako, da deluje za: katerokoli pošteno menjavo izpiše pošteno menjavo Kaj nam pri tej nalogi manjka? Spoznamo funkcijo INPUT. Kaj naredi spodnji program? Dopolni tudi pojmovnik. stevilo = input("Vnesi število:") print("Vnesel si število " + str(stevilo) + ".") EVALVACIJA: (5 min) Prvi vtisi o programiranju so … | / | Z dijaki naredimo kratko evalvacijo v obliki vprašanj: Kaj sem se danes novega naučil. Ustno ali pa v spletni učilnici. Dijaki lahko na lestvici kriterijev uspešnosti naredijo samoevalvacijo tako, da označijo, kaj že znam – lahko na koncu ali po vsaki dejavnosti sproti odvisno od teme in časa. | ||||||
| GFP-5_PIton na plaži.odt | odt | https://drive.google.com/file/d/1VtlgblxOd002tnFEG3As4Quos_zg5tav/view?usp=drivesdk | 90 | Gimnazija Franceta Prešerna | 1.9.24 23:05 | 1.9.24 18:07 | KATARINA | pregledan | Gimnazija Franceta Prešerna | πton na plaži | GFP-5 | Splošna gimnazija | Algoritmi in programiranje | Računalniški sistemi Podatki in analiza Algoritmi in programiranje Omrežja in internet Učinki računalništva in informatike | OBD4 | Dijaki se spoznajo z okoljem Thonny za programiranje v Pythonu. Spoznajo osnovne računske operacije. Razlikujejo med pojmi spremenljivka, izraz, prireditveni stavek. Kaj pomeni pojem “priredi vrednost” in kaj pomeni “je enako”. | Programiranje, programski jezik Python, spremenljivka, izraz, prireditveni stavek | Simona Ostović | 1.letnik (15,16) | / | 1 | Spletna učilnica Uroš Ocepek_128 rešenih programerskih nalog E-UČBENIKI: https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/ | Dijaki spoznajo programski jezik Python in okolje Thonny. Pogovorili se bomo kaj je programiranje, razjasnili pojme spremenljivka, izraz, prireditveni stavek in spoznali nekaj osnovnih operacij, ukazov. | Dijak uporabi spremenljivko za predstavitev spreminjajočega se podatka.: - določi ustrezni tip spremenljivke oz. tip vsebine (na primer celo število, decimalno število, niz) - rokuje s spremenljivko (priredi in spremeni vrednost, prebere vrednost, uporabi jo v ustreznih operacijah Spreminja podatke enega tipa v drugega. (niz -> število, število -> niz, decimalno število -> celo število) Dijak s primerom pokaže pomembnost vrstnega reda ukazov. Dijak sledi izvajanju algoritma in napove njegov izid. | Sodelovalno učenje, izkušenjsko učenje, pogovor z razlago | Spletna učilnica, računalnik, projektor | POGOVOR IN RAZISKOVANJE (10 min): Pogovorimo se, kaj je programiranje, kaj je programski jezik, spoznamo okolje Thonny: NALOGA (15 min): Na namizju odpri Thonny. Razišči, kaj se zgodi, če V LUPINI (shell) med števili 5 in 2 vstaviš spodnje znake. Naredi enako še za poljubni drugi dve števili in v POJMOVNIK zapiši svoje ugotovitve: +, -, /, //, %, *, ** NOVI POJMI (15 min) - razlaga s primeri: Dijaki vse nove pojme, ukaze,... sproti zapisujejo v POJMOVNIK in ga ob koncu naložijo v spletno učilnico. IZRAZ: Zaporedje simbolov, ki ima neko vrednost: 3 * 5, x + 1, 12 SPREMENLJIVKA: je poimenovan prostor v pomnilniku, ki lahko hrani poljubno vrednost. a = 5 zacetnaVrednost = 12 Ime spremenljivke je lahko sestavljeno iz poljubnega zaporedja malih in velikih črk, števk in podčrtajev (znakov _), začeti pa se mora s črko ali podčrtajem. PRIREDITVENI STAVEK: Zapis spremenljivka = izraz imenujemo prireditveni stavek. stevilo = 5/2 c = 5, c = c + 1 V POJMOVNIK zapiši odgovore in ga oddaj v spletno učilnico: Vrednost spremenljivki priredimo z znakom: Kako označimo spremenljivke. PONOVITEV in EVALVACIJA: (5 min) Kaj si se novega naučil - kaj je spremenljivka? Kaj izraz? Kako določimo spremenljivke? | / | Z dijaki naredimo kratko evalvacijo v obliki vprašanj: Kaj sem se danes novega naučil. Ustno ali pa v spletni učilnici. Dijaki lahko na lestvici kriterijev uspešnosti naredijo samoevalvacijo tako, da označijo, kaj že znam – lahko na koncu ali po vsaki dejavnosti sproti odvisno od teme in časa. | ||||||
| GFP-4_Bonus točke.odt | odt | https://drive.google.com/file/d/1LlGW1SAkeAT5FgbLdQ4bSdyB9EYl74h6/view?usp=drivesdk | 6_4 | Gimnazija Franceta Prešerna | 1.9.24 13:00 | 1.9.24 12:58 | KATARINA | pregledan | Gimnazija Franceta Prešerna | Bonus točke | GFP-4 | Splošna gimnazija | Algoritmi in programiranje | Računalniški sistemi Podatki in analiza Algoritmi in programiranje Omrežja in internet Učinki računalništva in informatike | OBD4 | Dijaki za stvarni problem napišejo algoritem. Sami sestavijo nalogo in jo rešijo. | Algoritem, različni načini zapisa algoritma, diagram poteka | Simona Ostović | 1.letnik (15,16) | Kaj je algoritem | 1 | Spletna učilnica Uroš Ocepek_128 rešenih programerskih nalog E-UČBENIKI: https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/ | Dijaki spoznajo različne načine zapisa algoritma. Zapišejo kaj posamezni algoritem naredi. Zapišejo algoritem za dani problem. | Dijak razloži pojem algoritma. Dijak pokaže primer problema, kjer obstaja več algoritmov za reševanje. Dijak prikaže različne oblike zapisov algoritma. | Sodelovalno učenje, izkušenjsko učenje, pogovor z razlago | Spletna učilnica, računalnik, projektor | PONOVITEV: (5 min) Kaj je algoritem, kaj je pomembno pri pisanju algoritmov, različne oblike algoritma,… NAPIŠI ALGORITEM: (15 -20 min) Napiši algoritem. Zapis algoritma primerjaj s sosednjim parom in po pogovoru svoj algoritem dopolni. Oba svoja zapisa skupaj slikaj in naloži v spletno učilnico. NALOGA: Igraš zanimivo igrico, kjer za pravilne odgovore zbiraš točke. Če si zelo uspešen, si priigraš bonus točke. Napiši algoritem, ki prebere dobljeno število točk po koncu igre. Kot rezultat naj vrne novo število točk, ki ga dobi po naslednjem pravilu: Če je število točk enako 15, naj številu točk doda 4 točke. Če je število večje od 15, naj se tvoje število točk trikrat poveča. Če pa je število točk manjše od 15, naj izpiše prvotno število točk. PO ZGORNJEM ZGLEDU SESTAVI SVOJO NALOGO IN ZAPIŠI ALGORITEM (15 min) Nalogo naj reši še sošolec. EVALVACIJA (5 min): Kako je bilo? Kaj je bilo najtežje? | Kaj je algoritem, vrste algoritmov | Z dijaki naredimo kratko evalvacijo v obliki vprašanj: Kaj sem se danes novega naučil. Ustno ali pa v spletni učilnici. Dijaki lahko na lestvici kriterijev uspešnosti naredijo samoevalvacijo tako, da označijo, kaj že znam – lahko na koncu ali po vsaki dejavnosti sproti odvisno od teme in časa. | ||||||
| GFP-3_Branje inu pisanje.odt | odt | https://drive.google.com/file/d/13gGz7ibFV0aCiassQ1cSJbgcETJZEXxn/view?usp=drivesdk | 2 | Gimnazija Franceta Prešerna | 1.9.24 13:00 | 1.9.24 12:40 | KATARINA | pregledan | Gimnazija Franceta Prešerna | Branje inu pisanje | GFP-3 | Splošna gimnazija | Algoritmi in programiranje | Računalniški sistemi Podatki in analiza Algoritmi in programiranje Omrežja in internet Učinki računalništva in informatike | OBD4 | Dijaki se bodo seznanili z različnimi načini zapisovanja algoritma – opisno, z diagramom poteka,… Preberejo diagram poteka in opišejo algoritem, sami poskusijo zapisati algoritem za podani problem. | Algoritem, različni načini zapisa algoritma, diagram poteka | Simona Ostović | 1.letnik (15,16) | Kaj je algoritem | 1 | Spletna učilnica Uroš Ocepek_128 rešenih programerskih nalog E-UČBENIKI: https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/ | Dijaki spoznajo različne načine zapisa algoritma. Zapišejo kaj posamezni algoritem naredi. Zapišejo algoritem za dani problem. | Dijak razloži pojem algoritma. Dijak pokaže primer problema, kjer obstaja več algoritmov za reševanje. Dijak prikaže različne oblike zapisov algoritma. | Sodelovalno učenje, izkušenjsko učenje, pogovor z razlago | Spletna učilnica, računalnik, projektor | POGOVOR: Z dijaki se pogovorimo o različnih načinih zapisa algoritma, pogledamo primere. (10 min) 1. NALOGA (20 min): V okvir za besedilo opiši, kaj naredi ALGORITEM v prilogi. Zapiši tudi številski primer. 2.NALOGA: V okvirček za besedilo zapiši, kaj je končni rezultat ALGORITMA v prilogi, če je n=13! Najprej z besedami zapiši, kaj naredi algoritem. UTRJEVANJE (10 min): Napiši diagram poteka za nalogo: Uporabnik zapiše dve neenaki števili. Algoritem izpiše večje število. EVALVACIJA (5 min): Kaj sem se novega naučil. Po potrebi dopolni POJMOVNIK. | Kaj je algoritem. | Z dijaki naredimo kratko evalvacijo v obliki vprašanj: Kaj sem se danes novega naučil. Ustno ali pa v spletni učilnici. Dijaki lahko na lestvici kriterijev uspešnosti naredijo samoevalvacijo tako, da označijo, kaj že znam – lahko na koncu ali po vsaki dejavnosti sproti odvisno od teme in časa. | ||||||
| GFP-2_Hekerski napad.odt | odt | https://drive.google.com/file/d/1FIPTtsy4Yz1dpt7AuG07BZvGZs4361IU/view?usp=drivesdk | 100_90 | Gimnazija Franceta Prešerna | 1.9.24 13:00 | 1.9.24 09:26 | KATARINA | pregledan | Gimnazija Franceta Prešerna | Hekerski napad | GFP-2 | Splošna gimnazija | Algoritmi in programiranje | Računalniški sistemi Podatki in analiza Algoritmi in programiranje Omrežja in internet Učinki računalništva in informatike | OBD4 | Spoznali se bomo s pojmom kibernetske varnosti in sestavljanjem močnih gesl. Dijaki bodo sestavljali besedni algoritem, ki naj preveri ali je vpisano geslo močno. | Algoritem, različni načini zapisa, kibernetska varnost | Simona Ostović | 1.letnik (15,16) | Ni potrebnega predznanja | 1 | Spletna učilnica Uroš Ocepek_128 rešenih programerskih nalog E-UČBENIKI: https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/ | Dijaki spoznajo načine zavarovanja svoje identitete na spletu, v različnih institucijah in doma, … Spoznajo sestavo močnega gesla. Spoznajo se z različnimi zapisi algoritmov. | Dijak razloži pojem algoritma. Dijak pokaže primer problema, kjer obstaja več algoritmov za reševanje. Dijak prikaže različne oblike zapisov algoritma. | Sodelovalno učenje, izkušenjsko učenje, pogovor z razlago | Spletna učilnica, računalnik, projektor | UVODNA MOTIVACIJA Z NALOGO (15 min): Varovanje identitete Dijaki se v paru pogovorijo, na kakšen način se zavaruje njihova identiteta na spletu. Zapišejo različne načine. Sledi pogovor med skupinami in oblikovanje skupnega zapisa. Pogovor in zapis na tablo, kdaj je geslo močno NALOGA (15 min): Tajna služba ti je dala posebno nalogo: ubraniti vsa gesla tajne službe pred hekerskimi napadi. Na list papirja v paru zapišita, kako bi preverila ali je podano geslo MOČNO ali ne. Sliko zapisa oddaj v Komentar. Primerjajte zapise med pari in poiščite zmagovalni par. Dopolnite svoje zapise. POGOVOR (15 MIN) o tem, da so se zapisi med seboj razlikovali – v vrstnem redu, v načinu pregledovanja ustreznosti gesla. Pogovor o tem, da lahko za isti problem obstaja več algoritmov reševanja in da jih lahko zapišemo na različne načine. UTRJEVANJE: / EVALVACIJA (5 min): Kaj sem se novega naučil. | / | Z dijaki naredimo kratko evalvacijo v obliki vprašanj: Kaj sem se danes novega naučil. Ustno ali pa v spletni učilnici. Dijaki lahko na lestvici kriterijev uspešnosti naredijo samoevalvacijo tako, da označijo, kaj že znam – lahko na koncu ali po vsaki dejavnosti sproti odvisno od teme in časa. | ||||||
| GFP-1_Slikar za en dan.odt | odt | https://drive.google.com/file/d/1K8EMOjVmSdfDMFKptD8Qrb6orFuHkada/view?usp=drivesdk | 1 | Gimnazija Franceta Prešerna | 1.9.24 13:00 | 1.9.24 09:21 | KATARINA | pregledan | Gimnazija Franceta Prešerna | Slikar za en dan | GFP-1 | Splošna gimnazija | Algoritmi in programiranje | Računalniški sistemi Podatki in analiza Algoritmi in programiranje Omrežja in internet Učinki računalništva in informatike | OBD4 | Spoznavanje pojma algoritma skozi igro – risanje po navodilih. Z dopolnjevanjem navodil raziščemo pomembnost natančnosti, jasnosti, enoličnosti. | Algoritem, natančnost, jasna navodila | Simona Ostović | 1.letnik (15,16) | Ni potrebnega predznanja | 1-2 | Spletna učilnica Uroš Ocepek_128 rešenih programerskih nalog E-UČBENIKI: | Dijaki spoznajo pomembnost podajanja jasnih in točnih navodil, da nekdo naredi samo tisto, kar mu rečemo, ne tisto, kar smo mislili, da bo naredil. S primerom pridemo do spoznanja, da moramo računalniku dati navodila na način, ki ga on razume. | Dijak razloži pojem algoritma. Dijak pokaže primer problema, kjer obstaja več algoritmov za reševanje. Dijak prikaže različne oblike zapisov algoritma. | Sodelovalno učenje, izkušenjsko učenje, pogovor z razlago | Spletna učilnica, Slikar, računalnik, projektor | UVODNA MOTIVACIJA Z NALOGO 1. NALOGA (15 min): Po navodilih profesorja narišejo sliko v npr. Gimpu in jo izvozijo kot sliko. Sliko lahko rišejo tudi na list papirja, ki ga potem slikajo in naložijo v spletno učilnico. Oddajo v KOMENTAR v spletni učilnici. Sledi pregled slik in pogovor, kaj so se dijaki spraševali med samim podajanjem navodil, kakšne so nastale slike in zakaj je tako, kaj bi morali spremeniti, dopolniti. Originala slike še ne vidijo. 2. NALOGA (15 min): Nariši isto sliko še po navodilu dijaka. Profesor navodila piše na tablo, da jih potem lahko komentiramo. Primerjamo slike. Skupaj dopolnimo navodila na tabli. POGOVOR O ALGORITMIH, POMENU ALGORITMA, NAČINIH ZAPISA ALGORITMA. (15 min) Pojme, ki si jih spoznal, zapiši v POJMOVNIK – dokument, kamor boš zapisoval vse nove pojme in ukaze, ki jih boš spoznal. UTRJEVANJE (10min): 3.NALOGA: dijak poda čimbolj natančna navodila za preprosto sliko, sestavljeno iz geometrijskih elementov. EVALVACIJA (5 min): Kaj sem se novega naučil. | / | Z dijaki naredimo kratko evalvacijo v obliki vprašanj: Kaj sem se danes novega naučil. Ustno ali pa v spletni učilnici. Dijaki lahko na lestvici kriterijev uspešnosti naredijo samoevalvacijo tako, da označijo, kaj že znam – lahko na koncu ali po vsaki dejavnosti sproti odvisno od teme in časa. |