Povezava: https://novice.sio.si/2025/10/26/delavnice-programiranja-v-okviru-codeweek-tedna/
V okviru CodeWeek tedna smo kot že tradicionalno na II. gimnaziji Maribor organizirali delavnice programiranja v Pythonu. Udeležilo se jih je okoli 100 dijakov prvih in drugih letnikov.
V okviru projekta Katarina (Vsak naj bo deležen temeljnih znanj računalništva in informatike), katerega cilj je vsem dijakom približati temeljna znanja računalništva in informatike (RIN), smo na Gimnaziji Vič v inovativnih oddelkih prvega letnika izvedli serijo praktičnih vaj s področja fizičnega računalništva.
Pri pouku informatike smo klasično programiranje nadgradili z uporabo mikroračunalnikov Raspberry Pi in razširitvenih modulov Sense HAT, s čimer so dijaki svoje algoritme namesto zgolj na zaslonu prenesli v fizični svet. Glavni poudarek delavnic je bil na utrjevanju zank in pogojnih stavkov, ki so jih dijaki spoznavali skozi neposredno interakcijo s strojno opremo.
S pomočjo matrike LED-lučk in različnih senzorjev so načrtovali vizualne odzive, ustvarjali animacije ter programirali naprave, ki se odzivajo na okolico. Takšen način dela spodbuja algoritmično razmišljanje, saj omogoča takojšen odziv in lažje razumevanje delovanja kode, hkrati pa dijaki spoznajo, da je informatika orodje za upravljanje naprav in reševanje realnih problemov. Fizični stik s strojno opremo je marsikomu pomagal premagati začetne ovire pri razumevanju zahtevnejših konceptov in spodbudil ustvarjalnost pri iskanju lastnih rešitev.
To izvedbo in inovativne pedagoške pristope je Marina Trost podrobneje predstavila na webinarju Izzivi poučevanja RIN v OŠ in SŠ, kjer je izpostavila pomen aktivnega dela in eksperimentiranja pri poučevanju računalništva in informatike.
Prispevek s predstavitve je na voljo na Arnes video: https://video.arnes.si/watch/6bcxvk529cws
Povezava: https://novice.sio.si/2026/02/10/priporocilni-sistemi-na-papirju-zakaj-pa-ne/
Na Gimnaziji Ormož smo se v okviru projekta Katarina podali v raziskovanje umetne inteligence, vendar tokrat nekoliko drugače — brez računalnikov, brez aplikacij in brez različnih chat orodij. Odločili smo se, da se bomo z umetno inteligenco poigrali kar na papirju in ustvarili svoj lastni priporočilni sistem.
Po razpravi med dijaki in profesorji o tem, kako algoritmi danes skrbijo za to, da nam ponujajo glasbo, filme, serije, video posnetke in celo izdelke, smo se odločili, da temo raziščemo podrobneje. Med številnimi mogočimi vsebinami smo izbrali glasbo in glasbenike.
Najprej smo analizirali svoj glasbeni okus, ga primerjali z okusi sošolcev in nato s pomočjo grafa povezav prišli do priporočil — torej, kaj bi lahko poslušali v prihodnje. Predlogi so bili večinoma odlični, a hitro smo ugotovili, kako občutljivi so tovrstni sistemi: zaradi ene same napake v zbirki glasbenikov so se priporočila precej izkrivila.
Kaj se torej zgodi, če na seznamu po nesreči zamenjaš rock skupino s pop skupino?
Ugotovili smo, da lahko že tako majhna sprememba popolnoma obrne rezultate priporočil. In prav v tem je čar raziskovanja algoritmov — spoznavanje, kako delujejo, in kako hitro se lahko “zmedejo”.
Povezava: https://novice.sio.si/2026/01/18/katarina-in-jelkly/
V torek, 23. decembra, so se dijaki Gimnazije Vič v okviru projekta KATARINA in v sodelovanju s Programerskim klubom Fakultete za matematiko in fiziko preizkusili v programiranju lučk na pravi novoletni jelki, ki stoji na Jadranski 21. Pod mentorstvom Barbare Makovec, Vide Mlinar in Filipa Štamcarja so delavnice najprej potekale pri pouku informatike v oddelkih 1. a in 1. e, kjer so dijaki s pomočjo vizualnega orodja Jelkly ustvarjali praznične vzorce. Popoldne se je dogajanje preselilo še na programerski krožek, kjer so najbolj zagnani dijaki svoje znanje nadgradili s programiranjem v Pythonu in pripravili zahtevnejše svetlobne animacije.
Ustvarjalni izziv je dijakom omogočil, da svoje programske rešitve naložijo neposredno v sistem fakultetne jelke, kjer se bodo njihovi unikatni vzorce izmenjevali in razveseljevali mimoidoče v prazničnih dneh. Projekt Jelkly na zanimiv način približa programiranje začetnikom prek vizualnih blokov, izkušenejšim pa ponuja uporabo knjižnic v Pythonu ali JavaScriptu. S takšnimi delavnicami dijaki povezujejo učenje programiranja s spoznavanjem tehnoloških projektov hkrati se pa še zabavajo in v pouk vnesejeo nekoliko predprazničnega vzdušja.
Povezava: https://video.arnes.si/watch/1dp0q4dnwqd6
V okviru projekta KATARINA smo v ponedeljek, 15. 12., poslušali predstavitev delavnice na temo Varnost na spletu. Profesor Roman Bobnarič, iz Gimnazije Ormož, nam je predstavil izvedbo dvourne delavnice, kjer je sodeloval z zunanjim izvajalcem, Denisom Ivačičem, ki skrbi za učno tehnologijo na njihovi šoli.
Najprej sta dijakom predstavila vrste kibernetskih napadov (phishing, spoofing…). Dijake je ta predstavitev zelo pritegnila, saj so bili vsi primeri iz realnega življenja in so se zgodili v njihovi neposredni bližini.
Prvi primer je bil ransomware, kjer so predstavili zaklepanje celotnega podjetja. Dijaki so ob tem primeru ponovili kaj je digitalna denarnica ter kaj so bitconi in kako deluje bančni sistem brez bank. V drugem delu sta predstavila spoofing in socialni inženiring na primeru nakupa darilnih bonov IKEA. Izpostavili so, da je res potrebna pozornost pri preverjanju poštnih naslovov in domen. Nato so sledili kombinirani napadi (phishing in spoofing). Dijaki so radi sodelovali na delavnici, kjer so poskušali prepoznati znake teh napadov. Kot na primer neustrezne domene, jezikovne napake, odgovorne osebe…
Nato so v času 14 dni po izvedbi delavnice naredili praktično preverjanje znanja in aktivno učenje. Izvedli so phishing napad na dijake preko Oblaka 365 v katerem so zahtevali, da naj v čim krajšem času spremenijo geslo. Le redki so ugotovili, da gre za napad.
Ob koncu delavnice so izvedli tudi kratek kviz, kjer so dijaki zbrali okoli 70 % pravilnih odgovorov. Ob zaključku so jim predstavili še nekaj večjih incidentov oziroma virusov po svetu in doma, kot na primer: WannaCry (2017, stotine tisoč naprav), Babuk leta 2024- napad na univerzo v Mariboru, zaustavitev proizvodnje pri proizvajalcu vozil Jaguar Land Rover ter Mariposa, kjer je bilo okuženih kar 13 milijonov računalnikov. Posebnost tega napada pa je ta, da je bil to slovenski heker.
Po zelo zanimivi predstavitvi je sledilo delo po skupinah, kjer smo se učitelji strinjali, da je izredno dobro pripravljen scenarij, ki bi ga z veseljem uporabili tudi pri svojih urah, saj ima zelo veliko realnih primerov.
Poročilo zapisala: Mateja Valjavec, Gimnazija Kranj
Na Gimnaziji Ormož smo v okviru projekta KATARINA izvedli delavnico o varnosti na spletu za dijake 2. letnika.
Strokovnjak za kibernetsko varnost je predstavil primere napadov, načine zaščite ter opozoril na trike, ki jih uporabljajo spletni kriminalci. Dogodek smo zaključili s kvizom o prepoznavanju phishing sporočil.
Tekmovanje Bober je mednarodna pobuda, namenjena spodbujanju računalniškega razmišljanja in logičnega sklepanja med mladimi. Cilj tekmovanja je približati računalniške koncepte na zanimiv in dostopen način ter razvijati sposobnosti, ki so ključne za uspešno reševanje problemov v sodobnem digitalnem svetu. Naloge so zasnovane tako, da dijake izzovejo k analitičnemu razmišljanju, iskanju vzorcev in ustvarjalnemu pristopu k rešitvam.
Kakor vsako leto, smo tudi letos organizirali šolsko tekmovanje iz računalniškega razmišljanja Bober. Tekmovanje je potekalo od 10. do 21. novembra 2025. Udeležba je bila zelo dobra, saj je tekmovalo več kot 200 dijakov 1. letnika, 63 dijakov 3. letnika in 34 dijakov 2. in 4. letnika.
Dijaki so se pomerili v reševanju nalog, ki zahtevajo natančno analizo, ustvarjalnost in sposobnost algoritmičnega razmišljanja.
Najboljši tekmovalci se bodo uvrstili na državno tekmovanje, ki bo potekalo v januarju 2026. Veselimo se njihovih dosežkov in verjamemo, da takšna tekmovanja pomembno prispevajo k razvoju znanja in veščin, ki jih bodo dijaki potrebovali v prihodnosti.
Avtorica: Zdenka Vrbinc, prof.
Fotografije: Zdenka Vrbinc, prof.
Povezava: https://video.arnes.si/watch/hczg50h9svf1
V četrtek, 16. oktobra 2025, je na 2. letni konferenci projekta KATARINA na UL FRI potekalo srečanje za izmenjavo dobrih praks.
V sklopu Fizično računalništvo in projekti sta Marina Trost in Klemen Bajec z Gimnazije Vič predstavila prispevek z naslovom »Uporaba UI pri učenju programiranja«.
Prispevek se je osredotočil na konstruktivistični način učenja programiranja in integracijo generativne umetne inteligence (UI) v ta proces. Prikazan je bil inovativen učni scenarij, pri katerem dijaki prvih letnikov:
Definirajo problem: Dijaki so generativno UI uporabili za gradnjo definicije problema s postopnim izboljševanjem poizvedb (promptov).
Izdelajo rešitev: Pri izdelavi rešitve so si pomagali s predlogi kode, ki jih je ponudila UI.
Ključen pedagoški poudarek je bil na razvoju kritičnega mišljenja: dijaki so morali predlagane rešitve kritično presoditi in v celoti razumeti njihovo delovanje. Ta pristop dokazuje, da UI ni le orodje za avtomatizacijo, temveč močan partner v konstruktivističnem učnem procesu.
Celoten posnetek predstavitve si lahko ogledate na Arnes Video
Na srečanju strokovne skupine projekta Katarina je bil 1. decembra 2025 s strani Gimnazije Kranj predstavljen uspešno izveden scenarij delavnice »Uroševa skrivnost«. Predstavitev je pripravila mag. Zdenka Vrbinc, profesorica informatike na Gimnaziji Kranj.
Delavnica, zasnovana za približno 25 dijakov 2. letnika in izvedena v sklopu vsebine Omrežje in internet (3 šolske ure), je dijakom približala osnove klasične kriptografije in jih uvedla v koncept javnih ključev.
Delavnica je potekala s poudarkom na praktičnem delu s papirjem in delovnimi listi, kar se je izkazalo za zelo učinkovito. Dijaki so s praktičnimi nalogami spoznali:
Cezarjevo šifro: Uvod v »tajno dogovarjanje«, prikaz šifriranja s premikom črk in vaje za utrjevanje osnov (iskanje pravilnega premika).
Vigenerjevo šifro: Pojasnilo o spreminjanju zamika črk glede na ključ in reševanje nalog z uporabo parov ključ–besedilo.
Šifriranje z mrežo: Uporaba javno objavljene mreže za rekonstrukcijo skritega števila, kar je služilo kot most v kasnejšo matematično obravnavo sodobnih asimetričnih kriptografskih metod, kot je RSA.
Dijaki so delavnice ocenili kot razumljive in motivacijske. Kljub začetni skeptičnosti so bili na koncu veseli in motivirani. Delo »na papirju« je bilo pozitivno sprejeto, saj je omogočilo kakovostno utrjevanje temeljnih konceptov. Poudarjeno je bilo načelo, da je »manj več«, s poudarkom na poglobljeni obravnavi osnov.
Diskusija po predstavitvi je ponudila številne ideje za poglobitev in nadgradnjo delavnice, kar kaže na potencial izvedenega scenarija za poučevanje temeljnih vsebin računalništva in informatike.
V okviru projekta KATARINA je potekalo 10. novembra redno srečanje koordinatorjev, kjer je Jaka Koren s Šolskega centra CELJE predstavil delo v inovativnih oddelkih na temo algoritmi in programiranje. Predstavil je uporabo brezplačne programske skicirke Processing in prednosti, ki jih uporaba tovrstnega orodja prinese za učenje programskega jezika Python. Predstavitev je temeljila na izkušnjah z dejavnostjo, ki jo je šola najprej pilotno izvedla v okviru krožka, letos pa sistematično vključila tudi v pouk.
Cilj sklopa je bil dijakom približati algoritme na manj abstrakten in bolj konkreten način, preko programa, katerega izhod je vidna slika. S tem načinom je lažje motivirati dijake za nadaljnjo učenje o algoritmih in jih učiti razmišljanja v korakih, prepoznavanja vzorcev ter razumevanja, kako računalnik prek ukazov izriše obliko, barvo ali celotno sceno.
Poseben poudarek je bil na zasnovi dejavnosti, ki jo je mogoče izvesti tudi v učilnici z enim samim računalnikom. Učitelj program demonstrira na projektorju, dijaki pa rešujejo naloge na učnih listih ali kot domačo nalogo. Dejavnosti so bili razdeljene na več sklopov.
V prvem sklopu ur dijaki najprej narišejo preprosto sliko na koordinatno mrežo, nato pa svojo risbo pretvorijo v algoritem – natančen seznam korakov s koordinatami in dimenzijami. Navodila potem zamenjajo s sošolcem, ki jih poskuša po algoritmu ponovno narisati, kar nazorno pokaže pomen natančnosti zapisa. Učitelj nato prikaže, kako se ta navodila preslikajo v ukaze Processinga (rect, triangle, ellipse …).
V drugem sklopu se dijaki seznanijo z digitalno sliko in RGB-barvnim modelom. Preko ukaza fill(r, g, b) ugibajo barve in preverjajo svoje predpostavke, dejavnost pa popestri igra z listki, kjer dijaki med seboj izmenjajo naključne kombinacije vrednosti in poskušajo napovedati barve.
V tretjem sklopu dejavnost napreduje v smeri programerskih konceptov: dijaki spoznajo spremenljivke in preko naloge z »možicem« ugotovijo, kako spremembe vrednosti (npr. x = x + 50) vplivajo na položaj narisanih oblik. V drugi fazi se uvede pisanje lastnih metod (funkcij), kar dijakom približa koncept abstrakcije in ponovne uporabe kode.
V razpravah po skupinah so udeleženci poudarili, da jim je bila vizualizacija algoritmov zelo všeč, saj omogoča uvod v Python s takojšnjim vizualnim rezultatom, kar je še posebej pomembno za dijake, ki se šele spoznavajo s programiranjem. Primerjali so jo z drugimi pristopi (želva/grafika, roboti, fizično računalništvo) ter izpostavili, da je primerna tudi za razrede z omejeno računalniško opremo. Kot je pojasnil predavatelj se aktivnosti izvaja v več letnikih, pri čemer med razredi ne opazi večjih razlik v razumevanju, ampak se razlike kažejo predvsem v motivaciji. Dejavnost učinkovito pokriva učne cilje, povezane z razumevanjem algoritma, spremenljivk, zaporedja ukazov in povezave med kodo ter vizualnim izhodom programa. Srečanje je še enkrat poudarilo pomen izmenjave inovativnih učnih praks med šolami.