Podatki in analiza: uvajanje podatkovnega razmišljanja s programom Orange
V tretjem letniku smo v okviru projekta KATARINA začeli uvajati vsebine s področja podatkov in analize. Cilj je bil dijake seznaniti z osnovami podatkovne analitike in interpretacije podatkov.
Uvod v podatkovno analizo
Dijaki so spoznali pomen podatkov v sodobni družbi ter osnovne korake analize – od zbiranja podatkov do interpretacije rezultatov.
Za delo smo uporabili program Orange, ki omogoča vizualno analizo podatkov brez zahtevnega programiranja.
Učenje skozi vizualizacijo
Ena izmed ključnih prednosti orodja Orange je vizualni pristop. Dijaki so lahko skozi grafe, diagrame in modele hitro razumeli vzorce v podatkih.
Tak pristop je še posebej primeren za začetnike, saj zmanjšuje tehnično zahtevnost in omogoča osredotočenost na razumevanje.
Razvoj analitičnega razmišljanja
Dijaki so skozi naloge razvijali sposobnost interpretacije podatkov, prepoznavanja vzorcev in kritičnega razmišljanja. Naučili so se postavljati vprašanja in preverjati hipoteze.
To znanje je uporabno na številnih področjih, ne le v računalništvu.
Zaključek
Vsebine s področja podatkov in analize predstavljajo pomemben del RIN. Uporaba orodij, kot je Orange, omogoča dostopen in učinkovit vstop v svet podatkovne analitike ter razvija kompetence, ki so ključne za prihodnost.
Omrežja in internet: od teorije do razumevanja delovanja sodobnih sistemov
V drugem letniku smo v okviru projekta KATARINA začeli izvajati vsebine s področja omrežij in interneta. Cilj je bil dijakom približati delovanje omrežij na način, ki presega zgolj teoretično razlago.
Razumevanje osnovnih konceptov
Dijaki so spoznavali osnovne pojme, kot so IP naslavljanje, usmerjanje, delovanje interneta in osnovni protokoli. Poseben poudarek smo dali razumevanju, kako podatki potujejo po omrežju.
Namesto zgolj razlage smo uporabljali konkretne primere in simulacije, ki so dijakom omogočile boljše razumevanje.
Uporaba orodij in simulacij
Pri pouku smo uporabljali različna orodja za analizo omrežij (npr. ukaze za preverjanje povezljivosti in poti paketov), s katerimi so dijaki lahko sami preverjali delovanje omrežja.
S tem so pridobili vpogled v realno delovanje interneta in razumeli, kaj se dogaja “v ozadju”, ko uporabljajo spletne storitve.
Povezava s prakso
Velik poudarek smo namenili povezovanju snovi z vsakdanjo uporabo tehnologije. Dijaki so analizirali konkretne situacije, kot so težave z internetno povezavo ali delovanje različnih spletnih storitev.
Zaključek
Poučevanje omrežij in interneta je uspešno, kadar preseže teoretični okvir in vključuje praktične primere ter aktivno delo dijakov. Tak pristop omogoča globlje razumevanje in večjo uporabnost znanja.
Od algoritmov do delujočega sistema: izkušnje z uvajanjem RIN v 1. letniku
V okviru projekta KATARINA smo na Elektro in računalniški šoli Šolskega centra Velenje tudi v letošnjem letu izvajali dodatne ure s področja algoritmov in programiranja. Dijaki prvih letnikov (programa elektrotehnik in tehnik mehatronike) so skozi 24 ur spoznavali temeljne koncepte računalništva in informatike.
Projektni pristop kot osnova poučevanja
Poučevanje smo zasnovali projektno, pri čemer so dijaki skozi celoten proces razvijali enoten projekt – pametni merilnik temperature in vlažnosti. Tak pristop omogoča, da dijaki novo znanje takoj uporabijo v praksi.
Začeli smo z osnovami algoritmov in zaporedja ukazov, nato pa postopoma uvajali funkcije, pogojne stavke in zanke. Vsaka učna enota je bila povezana z nadgradnjo projekta.
Praktično delo kot ključni motivator
Dijaki so poleg programiranja razvijali tudi praktične veščine, kot so povezovanje senzorjev in delo z elektronskimi komponentami. Prav ta kombinacija se je izkazala kot ključna za razumevanje snovi.
Ugotovili smo, da dijaki najbolje napredujejo pri nalogah, kjer lahko takoj vidijo rezultat svojega dela.
Izzivi pri izvedbi
Največ težav so dijaki imeli pri razumevanju zaporedja ukazov, zankah s pogoji in pravilni vezavi komponent. Te izzive smo reševali z dodatnimi razlagami, primeri in individualno podporo.
Zaključek
Izkušnje potrjujejo, da projektno zasnovan pristop učinkovito podpira uvajanje RIN vsebin. Dijaki razvijajo tako teoretično razumevanje kot tudi praktične kompetence, kar predstavlja dobro osnovo za nadaljnje izobraževanje.
Dijaki v vlogi preiskovalcev: fizika in CSI skozi projekt Katarina
V okviru projekta Katarina so dijaki v delavnici CSI izvajali fizikalne poskuse, pri katerih so združili eksperimentalno delo, video analizo in raziskovalni pristop preiskovanja prizorišča zločina (pouka).
Dijaki so poskuse samostojno načrtovali, jih izvedli in posneli, nato pa z uporabo video analize temeljito analizirali zajeto dogajanje. Pri tem so se preizkusili v zbiranju, analizi in vizualizaciji podatkov, kar je pomemben del področja Podatki in analize, ki ga spoznavajo v tretjem letu projekta.
Poskusi niso bili klasični fizikalni eksperimenti, temveč so temeljili na lastnih idejah dijakov. Sami so zasnovali eksperimentalne postavitve, določili potek meritev in na koncu tudi interpretirali rezultate. Nekateri so pri tem prišli celo do novih ali drugačnih spoznanj o fizikalnih zakonitostih.
Takšen način dela dijake spodbuja k raziskovalnemu razmišljanju, samostojnosti in kreativnosti, hkrati pa jim omogoča povezovanje naravoslovnih vsebin z analizo podatkov in uporabo sodobne tehnologije.
KATARinA v vrtcu Ormož: dijaki v praksi z robotkom KUBO
Povezava: https://gimnazija-ormoz.splet.arnes.si/katarina-v-vrtcu/
V okviru projekta KATARinA so dijaki smeri predšolska vzgoja nadgradili svoje znanje s področja zgodnjega uvajanja računalniškega razmišljanja. Usposobili so se za programiranje z delčki ter za uporabo izobraževalnega robotka KUBO, ki so ga sprva preizkusili pri pouku, nato pa še v realnem vzgojno izobraževalnem okolju.
Za poglobitev izkušenj so dijaki obiskali vrtce Ormož, kjer so se preizkusili v aktivni vlogi izvajalcev dejavnosti. Pri delu z otroki so ustvarili številne zanimive aktivnosti, doživeli prijetne trenutke, pa tudi kakšno zabavno “nezgodo”, ki je prispevala k učenju in refleksiji njihove pedagoške prakse.
Ob tem so pridobili dragocene izkušnje na področju:
• načrtovanja in vodenja dejavnosti,
• komuniciranja z mlajšimi otroki,
• prilagajanja učnih pristopov,
• razvijanja zgodnjega programerskega razmišljanja pri predšolskih otrocih.
Vrtec Ormož sodeluje tudi v projektu RinKO, kjer otroke z različnimi metodami spodbujajo k razvoju RIN kompetenc (raziskovanje, inovativnost, načrtovanje). S tem se bogati tako delo v vrtcu kot tudi učna izkušnja dijakov, ki dobijo vpogled v sodobne pristope k učenju v predšolskem prostoru.
Projektno sodelovanje med šolo in vrtcem tako ustvarja okolje, kjer se prepletata teorija in praksa, ter omogoča dijakom kakovostno strokovno rast.
Tekmovanje Bober
Povezava: https://novice.sio.si/2026/03/23/tekmovanje-bober-2/
Na I. gimnaziji v Celju smo tudi v letošnjem šolskem letu uspešno izvedli tekmovanje Bober s področja računalniškega razmišljanja in informatike.
Tekmovanje je potekalo od 10. do 21. novembra, vanj pa so bili vključeni dijaki inovativnih oddelkov 1. b in 1. c. Dijaki so se pri reševanju nalog soočali z izzivi, ki spodbujajo logično mišljenje, problemsko reševanje in natančno razmišljanje.
Izvedba tekmovanja je bila del aktivnosti v okviru projekta KATARINA, katerega cilj je sistematično razvijanje digitalnih kompetenc, algoritmičnega mišljenja in inovativnih pristopov k poučevanju. Tekmovanje Bober je dijakom omogočilo, da so pridobljena znanja preizkusili v drugačnem, tekmovalnem, a hkrati spodbudnem učnem okolju.
S sodelovanjem v tekmovanju smo dodatno okrepili zavedanje o pomenu računalniškega razmišljanja kot ključne kompetence sodobnega izobraževanja ter dijake spodbudili k razmišljanju izven ustaljenih okvirjev.
Sodelujoči v projektu KATARINA na I. gimnaziji v Celju obiskali Areno tehnologij
V četrtek, 25. septembra 2025, so se 2. b, 2. c, 3. a in 3. g-razred udeležili Arene tehnologij v Ljubljani. Na dogodek so se odpravili kot sodelujoči v projektu KATARINA, ki spodbuja razumevanje temeljnih znanj računalništva in informatike ter njihovo povezovanje s sodobnimi tehnologijami.
Arena tehnologij je dijakom ponudila edinstveno priložnost, da so vstopili v svet slovenske znanosti, tehnologije in ustvarjalnosti ter na številnih delavnicah in prikazih preizkusili svoje znanje in radovednost.
Dogodek je dijakom približal tehnološko prihodnost na interaktiven in zabaven način ter jim ponudil vpogled v bogastvo znanja, ki ga razvijajo slovenski raziskovalci, inženirji in ustvarjalci.
Ana Lavbič, prof.,
članica projekta KATARINA
Projekt KATARINA tudi na spoznavnih dnevih prvošolcev I. gimnazije v Celju
V ponedeljek, 15. septembra 2025, smo v okviru spoznavnih dni na Svetini za inovativna oddelka 1. b in 1. c izvedli zanimivo delavnico o algoritmih in programiranju.
Dijaki so spoznali pomen zaporedja ukazov, koncept spremenljivke in izraza, brali z vhoda in pisali na izhod z izvajanjem algoritma, zapisanega z diagramom poteka. S pomočjo Lego Education Spike robota so usvojili koncept vejitve in ga povezali z algoritmom. Naučeno so prenesli v programski jezik, dodali še koncept zanke z znanim številom ponovitev ter razumevanje utrdili z analizo delovanja robota.
Delavnica je dijakom omogočila, da so ob spoznavanju osnovnih pojmov algoritmov in programiranja spoznavali tudi drug drugega, se povezali preko izbranih barv listkov ter se prijetno družili in učili obenem.
Ana Lavbič
I. gimnazija v Celju je gostila srečanje sodelujočih šol v projektu KATARINA
V ponedeljek, 30. junija, smo na I. gimnaziji v Celju gostili time vseh desetih sodelujočih šol v projektu usvajanja temeljnih računalniških znanj KATARINA, ki ga vodi Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Dogodek je bil hkrati tudi zaključek letošnjega uspešnega sodelovanja v projektu, naš šolski tim, v katerem sodelujemo Sebastjan Tkavc, Branko Bezgovšek, Anej Bezgovšek, Vesna Gubenšek Bezgovšek, Simona Magdalenc Lindner in Ana Lavbič, pa je z veseljem prevzel organizacijo celotnega dneva.
Srečanje smo začeli v učilnici 20, kjer smo udeležence najprej pozdravili. Nadaljevali smo v računalniški učilnici, v kateri so potekale praktične delavnice na temo vzpostavitve osnovnega domačega računalniškega omrežja. Udeleženci so lahko aktivno sodelovali, delili izkušnje ter poglobili svoje znanje s pomočjo konkretnih primerov. Na koncu srečanja smo postavili smernice za delo v prihodnjem, sklepnem šolskem letu delovanja projekta.
Dan smo zaključili s sproščenim druženjem ob kosilu, kjer ni manjkalo dobre volje. Iskrena hvala vsem sodelujočim timom šol za udeležbo in prijeten dan.
Ana Lavbič
Kako pristopiti k poučevanju UI v razredu?
Povezava: https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:7432374396700348417
Skupina s Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani je pod vodstvom prof. dr. Janeza Demšarja razvila didaktične pristope in gradiva, s katerimi je mogoče različne šolske predmete popestriti na način raziskovanja podatkov s pristopi UI in strojnega učenja ter uporabo programa za podatkovno analitiko Orange Data Mining.
Aktivnosti učitelji že več let preizkušajo, prilagajajo in vpeljujejo v pouk v različnih osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji, Luksemburgu in na Irskem.
Ogledate si jih lahko tukaj: https://pumice.si/